"Od zunaj je videti, kot da je oljkarstvo v razcvetu, od znotraj pa je zgodba popolnoma drugačna," je v petek na novinarski konferenci dejala vodja Inštituta za oljkarstvo pri Znanstvenoraziskovalnem središču Koper Maja Podgornik.

Površina oljčnikov v Sloveniji se letno v povprečju poveča za 70 hektarjev. Tudi pri letini je trend rasti, čeprav je bila letošnja tako po količini kot po kakovosti podpovprečna. Številk sicer ne pozna nihče, ker nimamo registra pridelovalcev, je opozorila. K njenim besedam velja dodati, da se ocene povprečne pridelane količine v različnih virih gibljejo od 500 do 1500 ton.

Kljub na splošno slabši kakovosti pridelka je najboljšim slovenskim oljkarjem z uporabo sodobnih tehnik uspelo pridelati odlična olja in so tudi letos dobili mednarodne nagrade, je poudarila.

Med dokazi kakovosti je septembra izdani vodnik med najboljšimi ekstradeviškimi olji sveta Flos Olei 2024. Ta priznana italijanska publikacija je med 500 izbranih uvrstila 18 pridelovalcev iz slovenske Istre.

Letošnja letina je sicer med slabšimi, je poročal Radio Slovenija. Pridelovalci so čakali z obiranjem, ker so pričakovali višji izkupiček, a vmes so olive že popadale, ker so bile prezrele oziroma pregnile, je navedla vodja laboratorija Inštituta za oljkarstvo Milena Bučar Miklavčič. Letošnja lekcija je po njenih besedah ta, da je treba panogo voditi drugače in da je potrebnega več sodelovanja. "Ni muha samo na eni oljki. Treba bo stopiti skupaj in imeti eno strategijo," je izjavila.

Strožji predpisi, novi škodljivci

Zaradi spremenjenih vremenskih razmer pa se iz leta v leto povečuje število škodljivcev, pojavljajo se tudi nove vrste. Proti njim pa se oljkarji vse težje borijo, saj so predpisi glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev vse strožji, v Sloveniji še bolj kot v drugih evropskih državah, je poudarila.

Dodatna težava pri konkurenčnosti je razdrobljenost. V Sloveniji je več kot 4000 oljkarjev, ki ne delujejo enotno, medtem ko imajo na primer v Španiji posamezni pridelovalci toliko oljk, kot jih je v vsej Sloveniji skupaj, je še opozorila vodja inštituta.

Prizadevanja za poseben zakon o oljkarstvu

V petek so v Kopru organizirali okroglo mizo o trenutnem položaju oljkarstva in predlogih za pripravo ogrodja zakona, s katerim bi želeli izboljšati razmere. Sprejetje zakona so ob tej priložnosti podprli tudi poslanci Gibanja Svoboda Mateja Čalušić, Tamara Kozlovič in Robi Janev.

"Mi smo kot skupina pripravili ogrodja. Če imajo drugi oljkarji boljše ideje, kaj bi spremenili v oljkarstvu, se bo to spremenilo. Vendar nehajmo govoriti, ker govorjenje – kot smo videli – ne prinese nobenih rezultatov," je po poročanju Radia Slovenija na okrogli mizi pozvala Milena Bučar Miklavčič.

Oljkar Massimo Rojac je po poročanju Radia Slovenija izrazil mnenje, da je zakon nujno potreben. "Da lahko, če imamo težavo, zakonsko ukrepamo. Če ne, bomo pridelek vsako leto izgubljali in dejansko bo entuziazem v oljkarstvu padel."

Vstop v združenje sredozemskih oljčnih mest

Mestna občina Koper je v petek podpisala dogovor o vstopu v združenje Re.C.O.Med (Mreža sredozemskih oljčnih mest), v katerem so že mesta iz Italije, Grčije, Španije, Tunizije, Turčije, Maroka in Hrvaške. Kot je na novinarski konferenci povedala podžupanja Mateja Hrvatin Kozlovič, so glavni cilji združenja izmenjava znanja in izkušenj, uporaba dobrih praks za krepitev oljkarstva, prijava evropskih projektov in razvoj turističnih produktov, ki temeljijo na oljkarstvu.

V petek zvečer so podelili priznanja za najboljša mlada oljčna olja. Prvo mesto je zasedel Danijel Sabadin iz Marezig.

Od danes (sobota, 25. november) do 3. decembra v desetih gostinskih lokalih v občini Koper ponujajo posebne menije v znamenju oljčnega olja. S tem zaznamujejo Teden mladega oljčnega olja.

Unesco je 26. november razglasil za svetovni dan oljk.