V torek, na svetovni dan varovanja okolja, je Zbornica komunalnih gospodarstev javnosti sporočila, da se je na dvoriščih komunalnih podjetij začela kopičiti odpadna embalaža, saj je družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso prevzele. Nabralo se je je že za 6000 ton, zato so se na zbornici odločili, da o tem nemudoma obvestijo vlado, preden se zgodi nova ekološka katastrofa.

Do zastajanja embalaže je prišlo, ker družbe menijo, da niso več obvezane poskrbeti za določen delež embalaže na trgu, temveč le za vnaprej določeno količino, za katero je bila plačana embalažnina. Sklicujejo se na razsodbo Upravnega sodišča, ki je pritrdilo družbi Interseroh. Ta je odslej obvezana prevzemati le tolikšno količino embalaže, kolikor jo z embalažnino pokrijejo podjetja. Od odločitve upravnega sodišča pa so tudi druge družbe za ravnanje z embalažo, v Sloveniji jih je šest, t. i. "nelicencirano embalažo", za katero ni plačana embalažnina, nehale odvažati.

MOP ne razume, zakaj druge družbe odpadkov ne odvažajo
Ministrstvo za okolje in prostor je za MMC sporočilo, da je z razsodbo v primeru Interseroh seznanjeno, a da njenih določil ne bi smelo uporabiti preostalih pet družb: " (...) ta sodba, kot praviloma vsaka druga sodba, učinkuje samo med strankama spora, torej med državo in družbo, ki je tožbo vložila. Sodba torej nima neposrednih učinkov na tretje osebe (druge družbe za ravnanje z odpadno embalažo)." Ob tem so na MOP-u dodali, da se seveda zavedajo, da imajo vse družbe pravico do enake obravnave v enakih okoliščinah in da bi se učinki razsodbe slej ko prej razširili tudi na preostalih pet družb za ravnanje z odpadno embalažo. A poudarjajo, da "postopek v predmetni zadevi še ni končan, temveč je vrnjen v ponovno odločanje inšpekciji," zadeva lahko napreduje na Vrhovno sodišče, ki lahko zavzame tudi drugačno stališče od upravnega, kar se je v povezavi z embalažo v preteklosti že zgodilo, opozarjajo na ministrstvu.

Zbornica: Znižajte mejo za plačilo embalažnine
V Zbornici komunalnih gospodarstev krivdo za nastale razmere valijo na MOP oziroma vlado. Šest družb za ravnanje z odpadno embalažo (Slopak, Recikel, Interseroh, Embakom, Surovina in Dinos) se namreč financira z embalažnino, ki jo plačujejo podjetja, ki letno proizvedejo ali uvozijo več kot 15 ton embalaže. Vsa, ki na trg prispevajo manj kot 15 ton embalaže, embalažnine ne plačajo. Ravno to je tisto, kar gre najbolj v nos zbornici in omenjenim družbam, zato od MOP-a pričakujejo, da bi z s spremembo zakonodaje spustilo mejo za plačilo embalažnine s 15 ton na 500 kilogramov.

Z MOP-a so odgovorili, da se zavedajo, da je meja za plačevanje embalažnine morda previsoka, a da je to v skladu s politiko razbremenitev srednjih in majhnih podjetij. Hkrati so sporočili, da so letos vzpostavili evidenco vseh podjetij, ki dajejo embalažo v promet, ne glede na letno količino. Vsa podjetja, ki svoje izdelke pakirajo v embalažo in ne plačujejo okoljske dajatve, se tako morajo registrirati v posebno evidenco Agencije RS za okolje. "V naslednjem letu bodo te osebe morale sporočiti podatke o masi embalaže, dane v promet v letošnjem letu. Na podlagi teh podatkov in podatkov Finančne uprave RS (plačilo okoljske dajatve) bo MOP proučil dejansko potrebo po znižanju dosedanjega praga."

Ekologi brez meja: Ogromno embalaže je popolnoma zanič
Zagotovo je mejo za plačilo embalažnine treba znižati, se strinja Jaka Kranjc iz organizacije Ekologi brez meja. A tudi sam obžaluje, da se bo meja za plačilo embalažnine glede na odgovor MOP-a znižala šele prihodnje leto, čeprav se težave z odvozom embalaže vlečejo že skoraj deset let. Ob tem pa opozori na vprašanje same kakovosti te embalaže: "Ogromno te embalaže je popolnoma zanič, v stroki temu rečemo "plazmiks", mešani plastiki nizke kakovosti, iz katere ne znamo praktično narediti nič koristnega." Gre npr. za jogurtove lončke in folijo, v katero so ovite škatle piškotov ali čaja. Ta plastika je tako slaba, da se z njo nihče ne želi ukvarjati, pravi Kranjc.

Zagato družb za ravnanje z embalažo smo v Sloveniji na neki način povzročili ločevalci odpadkov, saj smo, kar se tiče ločevanja v Evropi povsem pri vrhu, pravi Kranjc: "Ker vedno več ločeno zberemo, vedno manj te zanič embalaže konča v mešanih odpadkih, s katerimi se ukvarja komunala," in ne družbe za ravnanje z embalažo. Odkar Slovenci tako vestno ločujemo, pride vedno več slabe embalaže k njim: "Vedno več je onesnažene embalaže, vedno več je nizkokakovostne embalaže, ki jo morajo prevzemati. Dokler so imeli bolj vredno plastiko, se niso nič pritoževali, imeli so lepe dobičke, in to je to."

Proizvajalci naj ukinejo slabo embalažo
Pogosto družbe, odgovorne za ravnanje z odpadno embalažo, pozabljajo, da ne obstajajo zato, ker bi se proizvajalci sami zavedali, da morajo družbi zaradi povzročenega odpadka nekaj prispevati, ampak ker je razširjena odgovornost ustaljeno načelo, po katerem povzročitelj okoljske škode plača posledice, opozarja Kranjc. V tem duhu bi morale družbe za ravnanje z embalažo same pritiskati na proizvajalce, naj spremenijo proizvodnjo in začnejo uvajati materiale, ki se lažje reciklirajo, imajo večjo vrednost in manj toksinov. Te družbe so ustanovljene za to, da proizvajalec ali uvoznik embalaže tudi nekaj prispeva za drugi del življenjskega cikla izdelka, ki je odpadek. "Problem je v tem, da proizvajalci plačajo manj, kot je potrebno, da bi financirali ravnanje z njihovimi odpadki."

MOP proti drugim ministrstvom nemočen
Celoten spor, ki je nastal zaradi zastajanja odpadkov, Kranjc opiše kot nekonstruktivno prepiranje med državo, komunalnimi podjetji in družbami za ravnanje z embalažo. Enega izmed razlogov za nastalo situacijo pa Kranjc vidi tudi v nemoči MOP-a: "Ministrstvo za okolje nikoli nima velike moči v vladi, stvari sabotirata ministrstvo za gospodarstvo ali za finance, ker imajo spremembe pač široke posledice pri tako velikih sistemih, podjetja, ki so tu vpletena, so precej velika in imajo tudi precej vpliva v končni fazi." Kljub temu je Kranjc optimističen, saj se bo prihodnje leto sprejemal zakon o varstvu okolja, z novimi direktivami pa se obetajo strožji pogoji za ravnanje s plastiko za enkratno uporabo.