Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so prejeli poročila o kemičnem preizkušanju štirih sestavljenih vzorcev zelenjave iz Rovt, Zaplane, Velike Ligojne in Sinje Gorice. "Na podlagi prejetih rezultatov ocenjujemo, da so imenovani vzorci zelenjave skladni z zakonodajo oziroma varni za uživanje," so zapisali v skupnem sporočilu medresorske delovne skupine za usklajevanje dejavnosti po požaru v Kemisu.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na podlagi rezultatov analize cvetnega prahu ugotavlja, da v nobenem vzorcu niso bili potrjeni nevarni dioksini in furani. So pa ugotovili prisotnost dioksinom podobnih in nepodobnih PCB-jev, pri čemer so bile najvišje vrednosti teh snovi izmerjene znotraj 1,6-kilometrskega pasu okoli Kemisa. A tudi te niso presegle akcijske meje za sveže sadje in zelenjavo oziroma polovice mejnih vrednosti po najstrožji obstoječi živilski zakonodaji – za otroško hrano (za nepodobne). Enake rezultate so dale tudi analize zelišč.

Na nekaterih območjih presežni kadmij, krom in kobalt
Zadnje rezultate analiz za vsebnost onesnaževal so dobili tudi na Agenciji RS za okolje (Arso). Te so pokazale, da so bili pod mejo določanja celotni cianid, HCH-spojine, drini, benzen, heptaklorepoksid, klordan in heptaklor. Mejne zakonodajne vrednosti pa niso presegle niti vsebnosti živega srebra, cinka, bakra, svinca, PCB (vsota), benzena, etilbenzena, drinov in HCH-spojin.

So bile pa v skladu z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh tudi ob drugem in tretjem vzorčenju presežene vsebnosti onesnaževal na treh lokacijah. Na travniku na območju Strmca je bila presežena mejna vrednost za kadmij, na njivi na območju Sveč hriba pa sta bili preseženi mejni vrednosti za krom in kobalt.
"Glede na to, da so bile presežene zakonodajne vsebnosti onesnaževal primerljive med vzorci, ki so bili odvzeti na globini 0-5 cm in globini 5-20 cm, izsledki nakazujejo, da so presežene zakonodajne vsebnosti onesnaževal v tleh posledica dejavnosti, ki so se zgodile pred požarom. Izjema je lokacija na območju izliva nevarnih snovi iz Kemisa v Tojnico, kjer vsebnosti preseženih zakonodajnih vrednosti onesnaževal z globino padajo (razen v primeru toluena), kar nakazuje, da so presežene vsebnosti onesnaževal posledica izliva nevarnih snovi na tla," so pojasnili na agenciji za okolje.

Ribiške družine v odškodninsko tožbo
Tri ribiške družine nameravajo vložiti odškodninske zahtevke proti podjetju Kemis zaradi onesnaženja potoka Tojnica po požaru v podjetju. V ribiških družinah se bojijo, da je onesnaženje pomorilo živelj tudi v Ljubljanici.

Predsednik Ribiške družine Vrhnika Vladimir Mikec je ob tem dejal, da še ni znano, kakšne učinke so imele kemikalije, ki jih je odneslo nizvodno, na ribe v Ljubljanici, saj tega nihče ne spremlja, so pa ribiške družine na območju Ljubljanice pozvale svoje člane, naj tam ulovljenih rib raje ne jedo. Dokončno pa bodo zahtevek oblikovale, ko bodo znani rezultati analiz rib.

Mikec je prepričan tudi, da so kemikalije iz Kemisa, ki so se usedle na dno reke Ljubljanice, pomorile ves živelj na rečnem dnu, tako kot se je zgodilo v Tojnici. Mikec je opozoril, da bo potok, ki teče mimo Kemisa, potreboval več let, da se bo regeneriral in bodo na tistem delu, ki ga je prizadelo onesnaženje, lahko spet opazovali živa bitja.

Veliko zanimanje za informacijsko pisarno
Sicer pa je informacijsko pisarno, ki so jo na Vrhniki odprli preteklo sredo, ki je namenjena vprašanjem občanov po požaru v Kemisu, doslej obiskalo 50 občanov, iz pisarne pa so odgovorili na 250 vprašanj prek elektronske pošte in več kot 300 vprašanj prek posebne telefonske številke.

Prebivalcem sta od prejšnjega tedna na voljo tudi mobilni ekipi, ki ju sestavljajo strokovnjaki za varovanje zdravja, varno hrano in analizo tal. Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, sta do danes ekipi na podlagi prejetega seznama Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) obiskali 40 naslovov prebivalcev ter dodatno vse šole in vrtce na območju občine Vrhnika.

Kako je s preventivo?
V Sloveniji imamo 60 objektov, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega, poroča novinarka TV Slovenija Erika Pečnik Ladika in ob tem dodaja, da Kemisa na tem seznamu ni, saj ni dosegal količine odpadkov, ki bi ga uvrstile na ta seznam.

Umeščanje tovrstnih objektov v prostor je izziv za številne države, v Sloveniji je pred leti nad tem bedela medresorska komisija za varno ravnanje s kemikalijami, a so jo po nekaj letih delovanja ukinili. Vlada pa ni odgovorila na vprašanje, ali namerava tovrstno skupino znova obuditi.