Poslanci so tako potrdili štiri od petih priporočil, ki so jih predlagali predlagatelji današnje seje - poslanci SDS-a, skupina nepovezanih poslancev, nepovezani poslanec Andrej Čuš in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.

DZ vladi priporoča, naj v najkrajšem možnem času javnosti predstavi celovito analizo okoljskih meritev in poda ustrezno razlago ugotovljenih podatkov, ki so pomembni za zdravje in varnost prebivalcev Vrhnike. Poleg tega naj vlada pripravi in predstavi nacionalni načrt ravnanja v primeru okoljskih kemičnih nesreč, ki bo vključeval jasna navodila glede komunikacije in koordinacije v primeru nesreč z večjim potencialnim vplivom na okolje in zdravje ljudi. Prav tako naj pristojnim organom naloži spremljanje stanja na prizadetem območju še najmanj šest mesecev po požaru ter z ugotovitvami sproti seznanja slovensko javnost. Poslanci vladi priporočajo še, naj od pristojnih institucij zahteva pripravo poročila o izvajanju nadzora glede izpolnjevanja varnostnih in protipožarnih predpisov v Kemisu in z ugotovitvami seznani DZ.

Peto priporočilo okoljski ministrici, naj prouči ustreznost sedanje okoljske zakonodaje ter v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti pripravi ustrezne spremembe zakonodaje, pa ni dobilo zadostne podpore. Poslanci največje koalicijske stranke SMC in tudi ministrica za okolje Irena Majcen so namreč zagotavljali, da tako priporočilo ni potrebno, saj so spremembe že v pripravi.

Poslanci zahtevali sistemske ukrepe
V razpravi je bilo tako iz koalicije kot opozicije sicer slišati, da je po požaru v Kemisu zatajila koordinacija med različnimi strokovnimi službami. Izpostavili so tudi slabo informiranje prebivalstva o previdnostnih ukrepih ter različne rezultate opravljenih analiz. Zaradi vsega naštetega pričakujejo sistemske ukrepe.

Ob razpravi poslancev so se večkrat oglasili tudi državni sekretarji treh ministrstev, ki so v tej zgodbi pristojna - državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakontik, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak.

Sekretarji zagotovili, da so službe opravile svoje delo
Maučec Zakotnikova je poslancem zagotovila, da je ministrstvo za zdravje vse od izbruha požara ves čas spremljalo delo zdravstvene službe pri zagotavljanju neposredne oskrbe prebivalcem. Redno so preverjali, ali so o preventivnih ukrepih obveščena tudi vodstva šol in vrtcev. Naštela je, kaj vse so strokovne službe v dneh po požaru počele.

Tudi Strniševa je poudarila, da je uprava za varno hrano po požaru "v skladu s svojimi pristojnostmi takoj sprožila aktivnosti, ki so bile glede na znane podatke najbolj ustrezne" in nanizala, kaj vse je uprava v dneh po požaru opravila.

Bizjak je poslancem zagotovil, da so inšpektorji inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami opravili "temeljito inšpekcijo" in preverili spoštovanje predpisov s področja varstva pred požarom v Kemisu. Kršitev predpisov na področju varstva pred požarom niso ugotovili, so pa Kemisu med drugim naložili izdelavo novega požarnega reda, izdelavo tistih delov načrta evakuacije, ki so bili v požaru uničeni, na novo morajo vzpostaviti tudi vodenje vseh evidenc.

SDS želi odhod ministrice
Anže Logar (SDS) je menil, da je "rahlo nenavadna situacija, ko trije državni sekretarji v DZ-ju razlagajo, da je v Kemisu vse v redu" in dodal, da bi ministrica za okolje že zaradi higienskih razlogov morala odstopiti.

Po oceni Primoža Hainza (DeSUS) se nesreča v Kemisu sploh ne bi smela zgoditi. Najbolj odgovoren je pri tem Kemis, kjer je bilo varovanje slabo in so se zanašali na elektroniko, je ocenil. Vprašal pa se je tudi, ali ne bi moral poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan že ob požaru prevzeti poveljevanje in ne šele čez 10 dni.

Državni sekretar Bizjak je na to pripombo pojasnil, da je bil Šestan stalno v kontaktu s poveljnikom občinskega štaba civilne zaščite Viktorjem Razdrhom in županom Stojanom Jakinom. Na zaprosilo župana je na Vrhniko poslal tudi ekološki laboratorij z mobilno enoto ter prikolico za dekontaminacijo. "Druge pomoči pa župan in poveljnik civilne zaščite nista zahtevala," je poudaril. "Komunikacija je bila stalna. Dali smo vse, kar sta občinski poveljnik in župan zahtevala," je dodal.

Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev se je vprašala, kako je mogoče, da je skladišče takih odpadkov postavljeno sredi naselja. Poudarila je, da take obrate res potrebujemo, vendar jih po njenem prepričanju ne bi smeli umeščati v urbana območja. Podobnih mislih je bil tudi Matej Tonin (NSi), ki se je vprašal, ali ima ta država za nekoliko nevarnejše objekte sploh ustrezne predpise za umeščanje v prostor. Kemis je parcelo na Vrhniki uradno kupil in obrat zgradil. "To dovoljujejo predpisi, s tem sta se strinjala tako občina kot tudi občinski svet," je opozoril.

Uspešna intervencija, neustrezna komunikacija
Predstavnik predlagateljev, poslanec SDS-a Danijel Krivec, je v začetku seje izpostavil, da se nesreče dogajajo in "če smo pripravljeni in znamo odreagirati, se to elegantno reši". V primeru Kemisa pa ni bilo tako.

Krivic je poudaril, da je bila prva intervencija ob izbruhu požara uspešna, vendar je zatajila komunikacija in usklajevanje med pristojnimi strokovnimi službami v dneh po požaru. Ocenil je tudi, da so poslanci, ki so že v prvih dneh po požaru zaskrbljeno spremljali dogajanje, s sklicem seje že dosegli svoj namen, saj je pritisk na odločevalce pripeljal do izboljšanja področja informiranja prebivalcev.

"Tudi na lokalni ravni so se stvari začele bistveno hitreje odvijati, od sestankov na lokalni ravni do drugih aktivnosti, da se prepreči nadaljnjo škodo za prebivalce in naravo v okolici Kemisa," je dodal Krivec.

Zaupanje prebivalstva bo težko znova vzpostaviti
Vendar so po oceni poslanca "razlogi za sklic izredne seje vsem jasni". V dneh po gasilski intervenciji v Kemisu so prebivalci dobivali protislovne in nasprotujoče informacije glede nadaljnjega ukrepanja. Kot je izpostavil, so bila navodila o previdnostnih ukrepih sprva zelo mila, nekatera so si celo nasprotovala, šele krepko kasneje pa so se naenkrat pojavile zelo jasne prepovedi. Prav zato so predlagatelji seje oblikovali vrsto priporočil, da se kaj takega v prihodnje ne bi več dogajalo.

Kot je izpostavil Krivec, je v Sloveniji dobro razdelano ukrepanje v nujnih trenutkih, ni pa dobro razdelano, kdo in kaj mora narediti, ko je intervencija končana in pristojne službe prevzamejo sanacijo. "Po intervenciji nastane nek vakuum," je opozoril. Poudaril je, da so strokovne službe vsaka zase usposobljene, a "brez resne koordinacije se tako resnih nesreč ne da obvladati, predvsem pa ne zmanjšati posledic take nesreče".

"Največja težava po požaru v Kemisu bo znova vzpostaviti zaupanje lokalnega prebivalstva, jih prepričati, da so nove meritve verodostojne. To bo naloga vlade," je povedal Krivec.

Celovite okoljske analize še ni
Majcnova pa je predstavila mnenje vlade o predlogu priporočil. Priporočilom za predstavitev celovite analize okoljskih meritev, spremljanje stanja na prizadetem območju še najmanj šest mesecev po požaru in seznanjanja javnosti ter pripravo poročila o izvajanju nadzora glede izpolnjevanja varnostnih in protipožarnih predpisov v Kemisu vlada ne nasprotuje.

Kot je dejala, celovite okoljske analize po požaru še ni, saj pristojne službe še vedno izvajajo analize in vzorčenja na terenu. Vse delne rezultate pa so sproti posredovali. Prav tako pristojne službe že od samega požara spremljajo stanje okolja, prav tako bo koordinacijska skupina sproti izvajala vse potrebne ukrepe, ki bodo prispevali k sanaciji prizadetega območja.

Vlada pa nasprotuje predlogu priporočila, naj okoljsko ministrstvo preuči možnosti za obnovo postopka glede izdanega okoljevarstvenega dovoljenja oz. razveljavitev tega za podjetje Kemis, kot tudi predlogu priporočila, naj ministrstvo za okolje pripravi poročilo o ustreznosti veljavne zakonodaje, ki ureja umeščanje v prostor in izdajo okoljevarstvenih soglasij za poslovne objekte, ki lahko povzroči onesnaževanje okolje večjega obsega in je nevarno za zdravje ljudi.