Reakcije po požaru v Kemisu so bile prepočasne in Gorenje kot lastnik podjetja bi moralo Vrhničanom ponuditi roko, je Cerar povedal v pogovoru z voditeljem Igorjem E. Bergantom. Spregovorila sta tudi o prodaji NLB-ja, pri kateri je prst uperil v svojo predhodnico Alenko Bratušek, in o odnosu s finančno ministrico. Beseda pa je tekla še o polenih, ki jih dobivajo pod noge pri 100-milijonski naložbi korporacije Magna Steyer v občini Hoče – Slivnica in o morebitnem pomožnem načrtu, če zakon o drugem tiru pade na referendumu.

Vabljeni k branju in ogledu pogovora!

Če začnemo s Kemisom - eden izmed vtisov je, da pristojne vladne službe v tem primeru niso delovale dovolj koordinirano. Zakaj je vlada potrebovala 14 dni za to, da je imenovala koordinatorja?
Dejansko je koordinacija nekoliko zatajila. Dejstvo je, da so bile že prvi dan na terenu ob tem tragičnem dogodku različne službe. Bila je civilna zaščita, potem zdravstveni inštitut, strokovnjaki za okolje, ministrstvo za notranje zadeve, policija itd. Seveda pa se je zgodilo to, da v nadaljnjih dnevih ni bilo koordinacije med ministrstvi. Kar pet jih je bilo udeleženih v tej zgodbi in ljudje niso dobili pravih informacij, in to je zelo narobe. In potem je obstajalo polno vprašanj. Seveda je bilo treba razumeti, da je na neke strokovne izsledke, analize bilo treba počakati; v nekaj dnevih je bilo treba do njih priti. Seveda sem tudi sam zahteval poročilo, ker sem videl, da se zadeve ne dogajajo dovolj koordinirano. Zahteval sem, da tudi ministrica da izjave, gre med ljudi; govorim o ministrici za okolje in prostor, ki je tu imela neko osrednjo vlogo. Vendar, iz poročila je bilo razvidno, da službe niso bile dovolj koordinirane, zato sem šel tudi sam na teren, da vidim, kaj se tam dogaja. Priznam, da sem bil kar pretresen, ko sem vse to doživel, slišal od ljudi. In sem potem tudi imenoval koordinatorja, gospoda Šestana, da bo te zadeve spravil v neko skladje, da bodo ljudje zdaj dobivali informacije pravočasno.

Ampak, z vsem dolžnim spoštovanjem, doktor Cerar, 14 dni. Vi ste tisti, ki koordinira različna ministrstva, ministre in ministrice, če ne delajo dobro, da udarite po mizi pri tako pomembni zadevi, kot je Kemis, in vendarle ukrepate. Se vam ne zdi, da ste tudi vi osebno ravnali premalo skrbno in ne dovolj hitro?
Poglejte, v tej zadevi bi vsi lahko ravnali hitreje, to moramo priznati. Dejstvo je, da je šlo za neki specifični primer, na katerega nihče ni bil polno pripravljen. Vendar, kot rečeno, vlada se je takoj odzvala prek služb in koordinacija je bila ves čas, ampak je bila preslaba. Zato sem zdaj imenoval posebnega pooblaščenca. Ni res, da 14 dni ni bilo koordinacije, bila je. Že pred enim tednom sem imenoval posebno skupino strokovnjakov, ki se mora koordinirati. Pa vendar je izostalo to neko vodenje, zato sem predstojnika civilne zaščite pooblastil, ker je na tej ravni za to najbolj izkušen.

Nezaupanje ljudi je, iz tega sodeč, razumljivo in veliko. Kaj pa vi pričakujete od lastnika Kemisa, Gorenja, ki se je v vsej tej zgodbi držal zelo zadržano. Ali ga boste povabili, da se finančno vključi v analizo in odpravo posledic nesreče?
Seveda pričakujem, da bo podjetje ustrezno odreagiralo, da bo tudi ponudilo občanom neko vrsto kompenzacije; tudi tistim gasilcem, ki so požrtvovalno, celo s tveganjem lastnih življenj, takrat gasili. Jasno, tudi državni organi zdaj ugotavljajo, ali je prišlo do kakšnih protipravnih dejanj. Odgovornost ljudi, ki so v tem podjetju, se bo morala do konca ugotoviti. Pričakujem pa le, po čisto človeški plati, da bodo tudi oni občanom ponudili roko, če je že v določenih pogledih niso. In tu moramo vsi odigrati svoje – lokalna skupnost, samo podjetje in pa tudi država.

Naslednja tema so zapleti pri prodaji Nove ljubljanske banke. Nekateri kritiki včerajšnje odločitve vlade pravijo, da gre v bistvu za manever vlade in seveda tudi vas, da do prodaje NLB-ja ne pride. Je to, kar se je zgodilo včeraj na seji vlade, dejansko to?
Najprej naj povem, da do tega, da je prišlo do zaveze o prodaji NLB-ja – to je odločitev prejšnje vlade, vlade Alenke Bratušek. In takrat vlada očitno ni imela nobene strategije upravljanja državnega premoženja in je sprejela tako odločitev, ki jo je seveda naša vlada podedovala. Take odločitve si nikoli ne bi želel ali pa jo hotel sprejeti. In zdaj seveda naša vlada ima kot predstavnica države zavezo zoper Bruselj, ki jo mora spoštovati.

To ste vedeli, ko ste šli na volitve.
Seveda, ampak poglejte, situacija se spreminja. Takrat je bila država v krizi. Mi smo zadevo izboljšali, država ni več v krizi, gospodarjenje z državnim premoženjem je urejeno. Zato zelo obžalujem takšen način gospodarjenja takrat, ki samo poslabša situacijo še v prihodnje, se pravi tudi danes. Naj povem zelo jasno. Slovenija spoštuje svoje zaveze. Vendar pa tudi vedno znova poudarim: čeprav je SDH pristojen za izvedbo prodaje – to torej ni pristojnost vlade – vedno znova izražam jasno pričakovanje, da v takšni prodaji morajo slovenski davkoplačevalci dobiti nazaj tisto, kar so dali v banko z dokapitalizacijo. Mi ne moremo te banke prodati tako, da bomo še enkrat oškodovali naše ljudi. Zato pričakujem, da bo SDH to upošteval. Včerajšnja odločitev na vladi je bila načelna. Šlo je za zadevo iz naše pristojnosti in smo bili šele zdaj obveščeni, da lahko to ključno vpliva na prodajo, to vprašanje deviznih varčevalcev iz Hrvaške. Mi smo v skladu z dozdajšnjim stališčem Slovenije, ki je zelo jasno, spoštujemo svoj ustavni zakon in ne priznavamo teh iztoženih zadev, če bi do njih prihajalo na Hrvaškem, sprejeli stališče, kot smo ga. Na njem vztrajamo in tako bo tudi naprej. To je odgovornost naše vlade.

Gospod Cerar, a ni to malce nenavadno. O tem problemu, o katerem ste govorili, se v Sloveniji pogovarjamo že leta in leta in da je to naenkrat ...
Ne, ne, to je prišlo šele zdaj. Tudi tuji strokovnjaki, ki so pomagali pri tem, tega niso ocenjevali kot problem pri prodaji. SDH je na vlado naslovil to vprašanje šele zdaj. In to je specifično vprašanje, ki ga nima nobena banka, ki se prodaja v Evropi. To je nekaj, kar je specifično za našo situacijo. To bo treba ustrezno ovrednotiti pri prodaji, in to bo morala tudi vlada ustrezno ovrednotiti v okviru svojih pristojnosti, v okviru zavez in seveda posebej tudi SDH, ko bo izpeljal ta postopek naprej.

Ko govoriva o finančni ministrici – rekli ste, da ji še naprej zaupate. Ampak, ali ona lahko zaupa vam kot predsedniku vlade in drugim članom in članicam vladne ekipe glede na to, da se v Bruslju pogaja za nekaj, potem se v Ljubljani zgodi nekaj drugega.
Majčkeno pobalinsko vprašanje. Ministrica seveda zaupa meni, mi delamo skupaj kot tim. Nisem sprejel njenega odstopa zato, ker ni ravnala v ničemer narobe. Ona je ravnala po pooblastilu vlade vis-a-vis Bruslja. Dosegla je celo omilitev zavez, tudi korektno pripravila sklep za to sejo vlade. Vendar pa, ona je naredila svojo nalogo, ni pa ona mogla nastopati v imenu cele vlade, ki je sprejela to odločitev, ki zadeva odnos do teh deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke iz Hrvaške. Tukaj pa vlada mora imeti načelen pristop. Mi smo se glede tega že opredelili in na njem vztrajamo in zato ministrica ni naredila nobene napake. Pač oblikovala je predlog, ki ni bil sprejet.

Ampak zdaj bo morala v Bruselj in se znova pogajati. Mar to s stališča naše vlade ni - če uporabim vaš izraz - pobalinsko napram Bruslju.
Ne. Absolutno ne. Naša vlada je zelo odgovorna. Bolj pobalinsko je tisto, kar so naredile prejšnje vlade, ko niso imele nobene strategije, kako upravljati državna podjetja, ko so kar takole na počez določale, katerih 15 podjetij in banka se bodo prodajali v tujini brez jasnih kriterijev, in potem seveda še to v času, ko je bila finančna kriza takšna, da so bile posledice nepredvidljive. Lahko odgovorno rečem: naša vlada upošteva vse te elemente. Mi delamo zelo odgovorno do Bruslja, ampak tudi do naših ljudi, do davkoplačevalcev. In zato bo tu vlada svoje delo opravila, če bo seveda v tem smislu kaj vprašana. Za zdaj je postopek prodaje v domeni SDH-ja. Ministrica dela dobro, vlada pa tudi dobro sodeluje v zvezi s tem.

Dobro, pustimo pobalinke in pobaline. Frustracije finančne ministrice se očitno navezujejo tudi na neusklajenost glede zdravstvenega prispevka. Kako je mogoče, da se s finančno ministrico o tem nihče ne pogovarja? Zdi se, kot da bi v času pred volitvami le ona lahko preprečevala kakšne predvolilne bombončke, pa jih očitno ne more.
Poglejte, skoraj vsako pomembnejše družbeno vprašanje zadeva tudi finančno ministrstvo. Na katerem koli resorju so vprašanja, ki se morajo vedno usklajevati s finančnim ministrstvom. Na zdravstvenem področju delamo izjemno pomembno reformo za ljudi, za zdravnike, za zdravstvene delavce. In ko delamo te pomembne premike, so finančna vprašanja izjemno zahtevna. Mislim, da to vsi razumemo, še posebej ko gre za vprašanja zdravstvenega zavarovanja in podobno. In tu potekajo usklajevanja med ministrstvi, predvsem tema dvema, že mesece in mesece. In tu je očitno prišlo do nekega kratkega stika v eni od faz pogajanj. Seveda, ker je to prišlo v medije, so takoj prišle te informacije na dan, sicer bi to normalno razrešili v normalnem dialogu. Mi vseskozi usklajujemo taka stališča med ministrstvi, vsak dan, in tudi v tem primeru jih bomo.

Ampak mediji v tem primeru verjetno niso noben problem, mediji samo opravljamo svoj posel.
Niso problem, ampak je prišlo v javnost, zato je stvar dobila večjo razsežnost, kot bi si jo zaslužila. Kajti vsak dan se ministrstva usklajujejo glede finančnih vprašanj.

Naslednja zadeva, doktor Cerar, Magna. Gre za – recimo tako – za enega paradnih projektov vaše vlade, pripeljati močnega vlagatelja v Slovenijo. Vendar stvari postajajo zelo zapletene. Kako daleč ste pripravljeni kot šef vlade iti pri dogovarjanju z Magno. Kje je meja? Koliko časa še imate? Ste pripravljeni za projekt Magne žrtvovati del najbolj plodne zemlje v Sloveniji?
Čas se izteka. Gre za investicijo, ki bi v okolje Maribora pripeljala več kot 3.000 delovnih mest, v okolje, ki je bilo zelo prizadeto v tem pogledu zadnja leta. Kjer nujno potrebujemo zagon neke nove industrije. Ta projekt je zelo premišljen. Tudi zemlja, žal res v določenem delu kmetijska, se bo nadomestila. To se bo uredilo tako, da bo za vse deležnike v redu. Pazimo tudi na okoljevarstvene zadeve. Vendar, tu je očitno kar veliko nasprotnikov, ki jim enostavno ni mar za ta delovna mesta, enostavno želijo preprečiti, da bi ta projekt uspel. Samo zato, da ne bi uspel.

Govorite o kom? O teh, ki so danes vložili ...
Recimo, če gledamo, da je gospod Matoz znani odvetnik, ki v glavnem zastopa SDS, in celo Bojan Požar – mislim, da vsi vemo, kdo je Bojan Požar – vložil neko ustavno pobudo na ustavno sodišče v imenu kmetov, potem mislim, da je zelo evidentno, za kaj tukaj gre. Gre za to, da se nagaja, da projekt ne bi uspel. Mislim, da je zelo jasno, da gre tukaj za podjetje iz Kanade, ki zadostuje zelo visokim okoljevarstvenim standardom, ki ima zelo resen namen, ga tudi pojasnjuje, sicer pa se ga nekoliko premalo sliši. Upam, da bo prišlo še bolj v javnost. In gre za to, da omogočimo ljudem v tem bazenu, da končno pridejo do dela. Tistim, ki so strokovnjaki, mladi strokovnjaki, o katerih največ govorimo, ki bodo lahko skozi to avtomobilsko industrijo se izkazali s svojim znanjem.

Po Kemisu je skrb za okolje popolnoma razumljiva. Ko so postavili Kemis, se je govorilo nekaj podobnega kot zdaj, ko se pogovarjamo o Magni.
Ampak, dovolite. Res je, ta tragični dogodek nas je vse pretresel. Ampak, ali to zdaj pomeni, da nobenega podjetja ne bomo več odprli? Tudi mnogo manjših družinskih podjetij je takšnih, da imajo čistilne naprave, vso to sodobno tehnologijo. In poglejte, izkušnja s Kemisom nas mora naučiti, da ne dopustimo več okolju nevarnih investicij. Ampak, če zadostimo vsem standardom, in ti so vsak dan bolj zahtevni – tudi v tem primeru bomo zelo pozorni, lahko mi verjamete, da še bolj kot v povprečju do zdaj – verjamem, da bo investicija Magna dobra za Slovenijo, je pomembna tuja investicija, nas postavlja na svetovni zemljevid in ljudem prinaša delo v okolju, kjer so tako investicijo že dolgo pričakovali.

Kakšne signale dobivate iz Magne? Koliko časa še imate za končno odločitev, ki jo bo treba slej ko prej tako ali drugače sprejeti? Da ali ne.
Tu se štejejo dnevi, kajti že sredi meseca in potem v juliju bodo potrebni zelo konkretni koraki. Prišlo bo celo do gradnje zdaj poleti in jeseni. Tu so še dodatni pozitivni učinki za podjetja, ki bodo gradila, se pravi multiplikativni učinki. Upam in verjamem, da bodo ljudje dobre volje in dobronamerni prevladali nad tistimi, ki imajo tukaj samo en namen. To je škoditi. Poglejte, ne verjamem, da gre za skrb za okoljevarstvene probleme, če 70 posameznikov ločeno vloži pritožbe samo zato – očitno, evidentno – da bi ustavilo neke postopke. Če bi imeli resen namen, bi skupaj vložili eno, dve, bi se pogovarjali, tu pa gre za eno, upam si reči, politično motivirano dejanje. Vemo tudi, kdo stoji zadaj, in tako zelo jasno lahko rečem, da je to proti ljudem in proti tistim, ki jih želimo pomagati.

Imate načrt B za drugi tir za primer, če bi Slovenci šli na referendum?
Mi stojimo na planu A. Verjamem, da bodo ljudje v teh dneh spoznali, da zbiranje podpisov ni prava pot. Danes smo se ponovno sestali s predstavniki civilne iniciative in vodstvom Zveze društev upokojencev Slovenije in zelo uglednimi nekdanjimi gospodarstveniki Slovenije, ki smo jim več ur pojasnjevali vse spektre tega. In na koncu so rekli: res je, zdaj ali nikoli. To je pravi čas, treba ga je izvesti zdaj in enostavno ni časa več, da z zadevo ponovno odlašamo, ker če bomo spet prekinjali – kar želijo narediti zagovorniki referenduma – potem ne verjamem, da bomo zmožni ta projekt pravočasno izpeljati. Kajti konkurenca sosednjih držav je zelo močna. Mi bomo, če tega zdaj ne bomo naredili, postali tukaj slepo črevo. Obšle nas bodo druge države. Druge transportne poti bodo okoli nas napeljane in Slovenija bo zamudila to enkratno priložnost, da Luko Koper poveže z zalednimi državami. Poleg petih držav je včeraj ta projekt podprla še Avstrija. Zadeva se razvija zelo pozitivno, podpira jo Evropska komisija, Evropska investicijska banka, Jasper. Tudi doma delamo, da bi jasno vzpostavili transparenten nadzor. Tako da poglejte, da projekt je dozorel. Po 20 letih, lahko rečemo tudi 30, je čas, da nekaj naredimo, ne pa da jamramo in odlašamo in se kregamo, ker potem bomo za več let zaostali in potem bo prepozno.

Ampak, doktor Cerar, še enkrat vas vprašam. Vi plana B za drugi tir nimate?
Poslušajte. Če bo prišlo do referenduma, bo to ta konstrukt, ki ga imamo zastavljenega, ki je dober, ki smo ga potrdili v državnem zboru, v veliki meri blokiralo. Seveda bomo potem razmišljali, kako naprej. Razmišljamo tudi zdaj. Ampak verjamem, da bodo ljudje, državljanke in državljani prepoznali, da je to zdaj ali nikoli. Da če zdaj ne gremo v ta projekt po tem scenariju, ki smo ga naredili, ki je najbolj racionalen, tako javnofinančno, ker najmanj obremenjuje davkoplačevalce, in ki dejansko pripelje Slovenijo močno na svetovni zemljevid v sodelovanju z Evropo, potem pa res ne vem, ali si zaslužimo ta drugi tir. Če ne bomo sami tega prepoznali.