Tudi to zimo imamo v naši državi težave s čezmerno onesnaženostjo zraka in povišano koncentracijo nevarnih prašnih delcev PM10, ki močno ogrožajo naše zdravje.

Samo v Mariboru in okolici so januarja kar 17-krat izmerili preseganje dovoljenih vrednosti teh delcev. Najvišja vrednost je bila kar 164 mikrogramov na kubični meter, priporočena za gibanje na prostem brez omejitev pa je od 0 do 40 mikrogramov na kubični meter.

Na inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da so koncentracije onesnaženosti alarmantno visoke in dodajajo, da zaradi onesnaženega zraka na leto umre okoli 1.200 ljudi, kar je desetkrat več kot v prometnih nesrečah. Konec januarja je bil pri nas zrak celo tako onesnažen kot v Pekingu na Kitajskem. Čeprav pristojni opozarjajo na povišane koncentracije nevarnih delcev, dajejo navodila za pravilno kurjenje in odsvetujejo gibanje na prostem, sprememb ni.

Na mariborskem medobčinskem uradu za okolje pojasnjujejo, da je bil letos zrak bolj onesnažen, ker ljudje niso bili pripravljeni na tako dolgo zimo. Nekaterim je namreč že zmanjkalo energentov, zato uporabljajo tudi manj kakovostna in mokra drva, pa tudi plastiko, embalažo in druge odpadke.

Glavni vir so individualne kurilne naprave
Tako kar dve tretjini nevarnih prašnih delcev prispevajo individualne kurilne naprave. Na mariborski občini pravijo, da je treba kršilce prijaviti na inšpekcijo za okolje. Ko tam prejmejo prijavo, dimnikarski službi naložijo, naj preveri spornega uporabnika. Ob tem priznavajo, da se kršilcem ne zgodi nič. Razlog – dimnikarji se morajo za obisk domnevnega kršilca napovedati vnaprej. Tako je težko dokazati, da ljudje uporabljajo neprimerne energente. Težava pa je tudi starost kurilnih naprav, ki je 20 let ali več.

Po besedah inšpektorja za okolje je predvidena globa za neprimerno kurivo 1.200 evrov, a izrekli niso še nobene.

V Avstriji vzpostavili toplotno omrežje
Na inšpektoratu za okolje poudarjajo, da dimnikarske službe zaradi neustreznih kurilnih naprav podajo malo prijav. Rešitev bi bila v nadzoru izpustov prašnih delcev, ki bi ga lahko dimnikarji opravljali s posebnimi merilniki. A dorečena ni ne zakonodaja ne tehnologija.

Zato se odpravimo le nekaj kilometrov čez mejo, v sosednjo Avstrijo. Prizorov, kako se ure in ure kadi iz dimnikov in se čez naselja vleče dim, ni. Kot pove župan Špilja, so to že pred leti uredili z zakonodajo in vzpostavili toplotno omrežje, na katerega se je priključilo več kot 100 gospodinjstev in drugih javnih objektov. Kjer toplotnega omrežja ni, pa so občanom za zamenjavo peči ponudili kar dve subvenciji, državno in regijsko. S tem ukrepom so količino izpustov CO2 znižali za 100 ton letno.

Kot pojasnjuje župan Špilja, je kurjenje odpadkov, plastike in podobnega strogo prepovedano in takoj kaznovano. Dimnikarji imajo več pooblastil.

Vsak tak prekršek tudi občani takoj prijavijo skupnosti in policiji, povzročitelj pa je za to dejanje tudi strogo denarno kaznovan.