V primerjavi s poletjem, ko največ preglavic povzročajo povišane koncentracije ozona, so pozimi glavna težava presežene dovoljene vrednosti, zlasti dnevne, trdih delcev PM10, je na novinarski konferenci pojasnila Janja Turšič z Agencije za okolje RS (Arso). Glavni krivec so neugodne vremenske razmere pozimi, in sicer na onesnaženost zraka s trdimi delci PM10 najbolj vplivajo nizke povprečne temperature, ki so povezane z ogrevanjem, število dni z inverzijo in število dni s padavinami.

Koncentracije onesnaženosti se povišajo, ko nastane temperaturni obrat, to pa je značilnost vremena v zimskem času. V zadnjih dneh so bile tako prav zato po nižinah in kotlinah Slovenije močno presežene mejne dnevne vrednosti trdih delcev PM10, razmere pa so se nato omilile v nedeljo in ponedeljek, ko se je okrepil veter, so pojasnili na Arsu. Preseganj dnevnih mejnih koncentracij delcev PM10, ko je teh 50 mikrogramov na kubični meter, je po zakonu lahko 35 v koledarskem letu.
.

.
Povišane koncentracije delcev PM10 vplivajo na zdravje ljudi izredno neugodno, je opozoril Peter Otorepec z NIJZ-ja. Zaradi onesnaženosti zraka z delci PM10 se po njegovih besedah poveča možnost za bolezni srca in ožilja, pri astmatikih in tistih, ki se že zdravijo zaradi srčno-žilnih bolezni, pa se stanje lahko poslabša. Onesnaženost hkrati lahko vpliva tudi na umrljivost ljudi, je dodal.

Prenovljeno opozorilno prikazovanje podatkov
Na Arsu so v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) z namenom opozarjanja prebivalstva vzpostavili prenovljeno napovedovanje in prikazovanje podatkov o onesnaženosti zunanjega zraka. Podatki o kakovosti zraka se bodo prikazovali s pomočjo indeksa onesnaženosti zunanjega zraka, ki ga bodo izmerili na podlagi urnih koncentracij štirih onesnaženosti, in sicer trdih delcev PM10, dušikovega dioksida, žveplovega dioksida in ozona.

Na podlagi izmerjenih vrednosti se stanje onesnaženosti zraka uvrsti v štiri razrede: nizka, zmerna, visoka in zelo visoka. Uvedli so tudi barvni prikaz, ki je podoben sistemom opozoril za vremenske in hidrološke pojave.

Preventivna omejitev gibanja
Glede na stopnjo ogroženosti so pripravili priporočila prebivalcem, in sicer za najbolj občutljive in ranljive otroke in odrasle s kroničnimi težavami dihal in srčnimi boleznimi, starejšim ljudem priporočajo omejitev fizičnih dejavnosti, še posebej na prostem. Gibati se je sicer bolje v manj onesnaženih predelih, kot so parki in gozdovi, je pojasnila Simona Uršič z NIJZ-ja.

Gibanje na prostem mora posameznik po njenih besedah omejiti, ko občuti nelagodje, kot so vnetje oči, kašelj ali bolečine v žrelu, astmatiki pa pogosteje posegajo po inhalatorju. Na Arsu priporočajo, da na njihovi spletni strani ljudje spremljajo sprotne urne koncentracije in na podlagi podatkov prilagodijo nadaljnje dejavnosti glede na omenjene razrede.

Zgolj navodila za ravnanje ljudi težav glede onesnaževanja sicer ne rešijo. Vsak prispevek k zmanjšanju delcev v zraku, kot sta uporaba javnih prevoznih sredstev in izogibanje leseni biomasi pri ogrevanju, je zelo pomemben, je sklenila Uršičeva.