Medtem ko je finančni sektor Wall Streeta izgubil med trilijonom ter trilijonom dolarjev in pol, naj bi izgubljanje gozdov svetovno gospodarstvo letno stalo med dvema in petimi trilijoni dolarjev. Do številke so prišli, ko so sešteli različne "storitve", ki jih "ponujajo" gozdovi: oskrba s čisto vodo in vsrkavanje ogljikovega dioksida.

Nenehni stroški izginjanja gozdov
Vodja študije Pavan Suhdev je povedal, da so izgube zaradi izginevanja gozdov ne le večje od izgub zaradi finančne krize, temveč tudi nenehne, saj se dogajajo leto za letom. Z izginjanjem gozdov narava ne ponuja več "storitev", ki jih je nekoč dajala tako rekoč zastonj, te storitve pa mora zdaj ali priskrbeti gospodarstvo (npr. grajenje rezervoarjev, stavb za izoliranje ogljikovega dioksida, pridelava hrane, ki je bila nekoč dostopna v naravi ...) ali pa ostanemo brez njih - v vsakem primeru so s tem povezani stroški.

Najbolj trpijo revni
Izračuni Teeb-a (Ekonomija ekosistemov in biorazličnosti) kaže, da največji delež stroškov izginjanja gozdov kot po navadi nosijo revni, ker so ti najbolj in neposredno odvisni od gozdov. Največji strošek za bogate, zahodne države pomeni izguba gozdov kot naravnih vsrkovalcev največjih povzročiteljev učinka tople grede.

Treba je ustaviti zmanjševanje biorazličnosti
Okoljevarstveniki upajo, da bo poročilo politike, gospodarstvenike, poslovneže in druge ljudi spodbudilo k ustavitvi zmanjševanja biorazličnosti. Številne države in mednarodne organizacije že namenjajo sredstva za ohranjanje gozdov, kažejo pa se tudi prvi zametki trgovanja z razvojem naravnih ekosistemov po vzoru trgovanja z ogljikovim dioksidom.

T. V.