Nad severno Sredozemlje in vzhodne Alpe se je razširilo plitvo območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnim vetrom nad naše kraje doteka bolj suh in toplejši zrak. Foto: Pixabay
Nad severno Sredozemlje in vzhodne Alpe se je razširilo plitvo območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnim vetrom nad naše kraje doteka bolj suh in toplejši zrak. Foto: Pixabay

Danes in jutri bo delno jasno. Jutri bo več oblačnosti v zahodnih krajih, kjer bo mogoča kakšna ploha ali nevihta. Popoldne se bo oblačnost od zahoda nekoliko povečala. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodnik. Najvišje dnevne temperature bodo od 19 do 25 °Celzija.

Dežurni vremenoslovec Urban Žagar je za Radio Slovenija povedal, da bomo danes popoldne stopili v bolj sončno stran. "Temperature bodo šle občutno navzgor. V nedeljo čez dan bo več sonca. Potem pa vstopamo v pravo poletno vreme, od torka naprej bo okoli 30 °C."

Vremenski obet za vikend potep - Več sonca in višje temperature

Veronika Hladnik Zakotnik z Arsa je v oddaji Dobro jutro povedala, da se nestanovitno vreme pri nas pojavlja že od 23. aprila. "Kdor ima kakšen vrtiček, se že tedne bojuje s polži. Češnje tudi ne marajo dežja, ker začnejo pokati in gniti," je dejala in dodala, da je bilo največ dežja na zahodu države.

"Najtoplejše je morje, ki ima približno 20 °C, v prihodnjih dneh se bo verjetno približalo 25 °C. Med toplejšimi jezeri je Blejsko jezero z 19 °C. Bohinjsko jezero pa ima 12 °C," pa je povedala o temperaturi voda.

Jutri bo sprva precej jasno, le v zahodnih krajih bo več oblačnosti. Čez dan bo delno jasno, v hribovitih krajih na zahodu bodo popoldne in zvečer možne posamezne plohe in tudi kakšna nevihta. Pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 12, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 21 do 27 °C.

V noči na nedeljo bodo v severnih krajih še mogoče posamezne plohe. Od ponedeljka dalje bo sončno in vsak dan topleje.

Zaradi obilnih padavin se je upočasnila rast hmelja

V Savinjski dolini so imeli hmeljarji težave zaradi obilice padavin, saj se je rast hmelja upočasnila, v prvoletnih nasadih pa celo ustavila. Maja je bilo namreč na tem območju kar 21 deževnih dni, v desetletnem povprečju jih sicer imajo 12. Strojno obdelovanje je zelo oteženo, je za Radio Slovenija povedal Domen Marovt z domačije Marovt iz Braslovč.

Zaradi neugodnih vremskih razmer se bojijo pojava škodljivcev in razvoja bolezni. Napovedane otoplitve so se hmeljarji sicer razveselili, a opozarjajo, da je letino trenutno nemogoče napovedati.

Vremensko napoved lahko spremljate tudi na naši spletni strani.