Proizvodnjo v Tovarni sladkorja Ormož so ustavili konec leta 2006 in od takrat naša država nima lastne proizvodnje sladkorja, kar pomeni, da je povsem odvisna od tujih trgov, zlasti trga Evropske unije. Ta pa se v zadnjem obdobju spopada z motnjami v dobavi sladkorja, poleg tega se zvišuje tudi njegova cena. Minister za kmetijstvo Dejan Židan je zato prepričan, da rezultati reforme evropskega sektorja sladkorja za Slovenijo "nedvomno niso ugodni".

Slovenija brez kvote za proizvodnjo sladkorja
Kljub temu pa do leta 2015 ne moremo spremeniti ničesar, saj naj bi šele takrat predvidoma prenehala veljati skupna tržna ureditev za sladkor, v okviru katere je posameznim državam članicam EU-ja določena kvota za proizvodnjo sladkorja. Slovenija zdaj te kvote sploh nima, saj je za zaprtje tovarne, ki je edina pri nas proizvajala sladkor, prejela 38 milijonov sredstev. Kar 35 milijonov od tega je v resnici šlo v roke takratnega tujega lastnika tovarne, preostalo pa je bilo namenjeno prestrukturiranju kmetij, ki so se ukvarjale s pridelavo sladkorne pese.

Čeprav so se ti kmetje zdaj preusmerili v pridelavo drugih poljščin, predvsem žit in oljne ogrščice, pa so na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije prepričani, da bi zelo verjetno bil interes med slovenskimi kmeti za ponovno vzpostavitev pridelave sladkorne pese, saj je ta nekoč bila dobro organizirana, strokovno vodena in dobro plačana.

"Vsi skupaj smo padli na izpitu"
"Zaprtje Tovarne sladkorja Ormož je bila napačna odločitev, ki jo je povzročila pred tem napačno sprejeta odločitev, da se tovarno odproda tujcem," je kritičen župan občine Ormož Alojz Sok, ki ugotavlja, da so takšno odločitev brez večjega upora sprejeli tudi kmetje, ki so ob znižanju cen sladkorne pese v okviru reforme izgubili interes za pridelavo, hkrati pa so jim bile obljubljene tudi subvencije za to. Sok pravi, da je "pametna Zahodna Evropa" proizvodnjo sladkorja povečala, "mi, vzhodni idioti," pa smo jo zmanjšali. "Vsi skupaj smo padli na izpitu. Tudi sam se čutim prevaranega," je dodal.

Na ministrstvu za kmetijstvo sicer ugotavljajo, da se v zadnjem času v Sloveniji in tudi drugod v EU-ju negativne posledice reforme odražajo predvsem v dvigu cen sladkorja. Ta se je od maja lani na svetovnih trgih zvišala za več kot 60 odstotkov, a na ministrstvu ob tem poudarjajo, da dvig cen ni povezan le z reformo sektorja sladkorja, saj na visoke cene vplivajo tudi uporaba sladkorja v energetske namene in "razločne špekulacije na borznih trgih".

Zdaj uvažamo iz sosednjih držav
Po podatkih državnega statističnega urada je Slovenija v letu 2009 porabila 90.500 ton belega sladkorja in 2.300 ton medu, leta 2007 je poraba znašala 55.700 ton belega sladkorja in 1.900 ton medu. Leta 2006, ko smo pri nas še imeli tovarno sladkorja, je država pridelala 262.000 ton sladkorne pese, 43.400 ton belega sladkorja in 2.300 ton medu. Lani smo sladkor uvažali večinoma iz Hrvaške ter iz Slovaške, Avstrije in Madžarske.