V Šentjerneju, kjer prostovoljsko Gasilsko društvo Dolenja Stara vas in domača občina prirejata tradicionalni blagoslov konj, se letos konjeniki niso zbrali na hipodromu in nato v povorki odšli do cerkve sv. Frančiška Ksaverja v Dolenji Stari vasi. Zbrali so se neposredno pri cerkvi, kjer je ob 10. uri potekal tradicionalni blagoslov konj.

V Kobilarni Lipica pa je letos tradicija blagoslova konj zaživela znova. Vrata je kobilarna za obiskovalce odprla že ob 9. uri, doživetja z lipicanci pa so dosegla vrhunec ob 13. uri s praznično predstavo lipiške šole klasičnega jahanja. Lokavski župnik Slavko Obed je z blagoslovom lipicanskega žrebca simbolično blagoslovil vse lipicance v Lipici.

Organizirani so bili tudi vodeni ogledi, ki so obiskovalce popeljali mimo doma lipicanskih kobil in žrebet do zgodovinskega jedra, najstarejšega lipiškega hleva Velbance, kjer so nastanjeni lipicanski žrebci, in Muzeja Lipikum.

V Vipavi so običaj oživili pred dobrimi dvajsetimi leti, letos pa je bil zaradi ukrepov ob epidemiji precej okrnjen. "Mi, ljubitelji konj, nadaljujemo tradicijo naših staršev, naših prednikov. Upamo da se bo ta tradicija nadaljevala," je za TV Slovenija povedal Rafko Premrl, predsednik konjeniškega društva sveti Štefan Vipava.

Sv. Štefan v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji
Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje in živino.

Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.