Energetska draginja in vojna v Ukrajini sta povzročili izredno veliko zanimanje za sredstva Eko sklada. Zato je Eko sklad že 4. marca moral zaključiti razpis za nepovratna sredstva v letu 2022 za spodbude za vgradnjo sončnih elektrarn za samooskrbo.

Kot poroča STA, je vlada sprejela spremembe odloka o programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021–2023. Namenila je dodatnih 15 milijonov evrov za naložbe fizičnih oseb v fotovoltaične elektrarne. Sredstva za te namene iz aktualnega obsega so namreč že pošla, je pojasnil minister za okolje Andrej Vizjak.

A kot so ob zaprtju razpisa Ekosklada opozorili v Umanoteri, fundaciji za trajnostni razvoj, ni težava le v subvencijah za izgradnjo sončnih elektrarn: "Zaradi omejitev na omrežju gospodinjstvom namreč danes zavračajo priklop novih naprav ali pa odobrijo naprave z nižjo močjo." Kot so opozorili, bi v Sloveniji nujno morali nadgraditi omrežje, za kar so potrebna visoka sredstva, ki pa jih vlada doslej ni zagotovila. Nujne naložbe v omrežje pa je še dodatno zavrl izpad prihodkov iz naslova omrežnine ob znižanju položnic za elektriko. Kot so še dodali v Umanoteri, za zdaj kaže, da vlada ne namerava zagotoviti potrebnih sredstev za nadgradnjo omrežja, ki bi omogočila množičen priklop sončnih elektrarn.

Kot je na novinarski konferenci še povedal Vizjak, se dodatnih 28 milijonov evrov namenja tudi za namestitev toplotnih črpalk oz. kotlov na biomaso pri gospodinjstvih in socialno najranljivejših prebivalcih. S tem bo mogoče znova odpreti javni poziv za toplotne črpalke in kotle na biomaso, ki je bil zaprt, ker so sredstva pošla. "Letos smo na tem razpisu tudi zaradi energetske krize opazili drastičen porast zanimanja," je dejal minister.

V podnebni sklad, iz katerega se financirajo številni ukrepi za zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida, trajnostno mobilnost, obnovljive vire in podobno, se na leto steče približno 170 milijonov evrov, nekaj presežka je v njem še iz preteklih let. Skupna ocena prilivov in prenosov neporabljenih sredstev iz preteklih let je za obdobje od 2021 do 2023 ocenjena na 525,2 milijona evrov, je vlada pojasnila v sporočilu za javnost po seji.

"Dodatna sredstva smo namenili za tiste ukrepe, pri katerih se je v zadnjem obdobju izkazalo, da moramo sredstva za spodbude povečati," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Vizjak.

Slovenske železnice bodo iz sklada letos in prihodnje leto prejele dodatnih 53 milijonov evrov – za nadgradnjo železniških prog 23 milijonov evrov, za nakup novih vlakov pa 30 milijonov evrov, je nadaljeval. Za pet milijonov evrov se bodo lahko iz sklada povečale subvencije za investicije v prehod v nizkoogljično, krožno in energetsko odporno gospodarstvo ter za sedem milijonov evrov subvencije za gradnjo skoraj ničenergijskih hiš.

V sporočilu za javnost je vlada med novimi upravičenimi ukrepi izpostavila še strokovne podlage za verigo hidroelektrarn na srednji Savi in projekt Life IP Restart, katerega cilj je izboljšanje stopnje recikliranja nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov.

"Odlok sledi trendom v letošnjem letu in bo omogočil objavo dodatnih pozivov ter hkrati odgovarja na aktualne razmere na energetskih trgih," je bil zadovoljen Vizjak. Kot je dodal, se s spremembami odloka program porabe sredstev sklada za podnebne spremembe tudi usklajuje s pred kratkim sprejetimi energetskimi vavčerji za ranljiva gospodinjstva in posameznike v skupni vrednosti 106 milijonov evrov.

Vlada je spomnila še, da se bo zaradi sprejetja zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov omogočilo črpanje sredstev sklada za podnebne spremembe po tem zakonu v vrednosti 106,8 milijona evrov. Iz sklada bodo zagotovljena sredstva za izplačilo enkratnega dodatka za odpravo posledic energetske revščine, je poročal STA.