Kot so ob predstavitvi rezultatov raziskave ob robu podnebne konference ZN-a v Dubaju povedali predstavniki CAT-a, se je ocena globalnega segrevanja ob upoštevanju trenutnih ciljev držav do leta 2030, imenovanih tudi nacionalno določeni prispevki, dvignila za 0,1 stopinje Celzija na 2,5 stopinje Celzija.

To ni posledica kakršnih koli dejanskih sprememb ciljev, ampak v veliki meri povečanja izpustov v državah z nižje zastavljenimi cilji, so pojasnili in dodali, da je samo ena od spremljanih držav v preteklem letu v nacionalno zakonodajo vključila cilj neto ničelnih emisij. Zelo majhen učinek na globalno segrevanje pa je imel po njihovi oceni tudi dogovor držav glede strožjih ciljev pri mednarodnem ladijskem prometu.

Glede ocene globalnega segrevanja ob koncu stoletja poudarjajo, da ob upoštevanju trenutnih politik in ukrepov ostaja v igri scenarij 2,7 stopinje Celzija, kar je enako kot na podnebni konferenci v Glasgowu pred dvema letoma.

"Dve leti po Glasgowu je naše poročilo skoraj enako. Mislili bi si, da bodo ekstremni dogodki po svetu sprožili ukrepanje, vendar se zdi, da se vlade tega ne zavedajo, saj nekako mislijo, da bo tapkanje po vodi ustavilo poplavo posledic," je ob predstavitvi podatkov povedala vodilna avtorica poročila Claire Stockwell.

Kot je poudarila, je to kritično desetletje za ukrepanje, ko morajo vlade pospešiti in izboljšati svoje cilje do leta 2030 ter delati na naslednjem krogu določitve novih ciljev, kar naj bi se zgodilo najpozneje februarja 2025.

Lažne rešitve z zajemanjem ogljika

Niklas Höhne iz partnerske organizacije NewClimate Institute je poudaril, da morajo vlade nehati poskušati sprejeti lažne rešitve, kot je zajemanje in shranjevanje ogljika s pomočjo fosilnih goriv. "Tukaj gre preprosto za industrijo fosilnih goriv, ki poskuša podaljšati svoje življenje ob soočanju z realnostjo postopnega opuščanja teh goriv," je dodal.

Po navedbah raziskovalcev je sicer k rahlemu dvigu ocene globalnega segrevanja v lanskem letu pomembno prispevala Indonezija, ki je s povečanjem števila termoelektrarn lani beležila skokovit porast emisij za 21 odstotkov. Do leta 2030 naj bi iz tega naslova po ocenah CAT država proizvedla dodatnih 150 milijonov ton emisij ogljikovega dioksida.

Projekt CAT je neodvisna znanstvena analiza, ki meri vladne podnebne ukrepe v zvezi z globalno dogovorjenim ciljem, da se segrevanje podnebja omeji na 1,5 stopinje Celzija. Pri projektu sodelujeta nevladna inštituta Climate Analytics in NewClimate Institute.

Rekordna raven emisij

Svetovne emisije ogljikovega dioksida zaradi zgorevanja fosilnih goriv naj bi letos dosegle rekordno visoko raven, kar bo poslabšalo podnebne spremembe in povzročilo bolj uničujoče ekstremne vremenske razmere, so povedali znanstveniki.

V torek objavljeno poročilo Global Carbon Budget sicer navaja, da se je povečevanje skupnih emisij CO2, ki so lani dosegle rekordno visoko raven, leta 2023 umirilo zaradi rahlega zmanjšanja rabe zemlje in krčenja gozdov.

Države naj bi leta 2023 skupaj izpustile 36,8 milijarde metričnih ton CO2 iz fosilnih goriv, ​​kar je 1,1-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom, še ugotavlja poročilo znanstvenikov iz več kot 90 institucij.