Po besedah dežurnega meteorologa na Agenciji RS za okolje (Arso) Benedikta Strajnarja lahko tovrstne naravne katastrofe napovedo največ en teden vnaprej. "Zadnje podrobnosti pa so znane le dan ali dva pred dogodkom," je povedal za MMC in dodal, da tako ne more reči, ali bi se lahko podobna povodenj, kot je večino Slovenije prizadela pretekli konec tedna, ponovila še to jesen.

Letošnje poplave podobne tistim iz leta 1926
V tem primeru je bila razlog za tako veliko količino padavin vremenska fronta, ki se je dva dni zadrževala nad našimi kraji, tej pa se je pridružil še ciklon iz Sredozemlja in tako podaljšal deževno obdobje. Po besedah klimatologa iz Arsa Gregorja Vrtačnika gre za precej tipične jesenske razmere, in če se v nižjih plasteh zraka nahaja še vzhodni zračni tok, obilico padavin dobi tudi osrednja Slovenija. "Podobno se je zgodilo ob poplavah leta 1990, ko je šel pas najmočnejših padavin iz Savinjske doline prek osrednjega dela Ljubljanske kotline naprej proti zahodu," pojasnjuje Vrtačnik, ki pa letošnjo povodenj primerja z velikimi poplavami leta 1926.

Povratna doba več desetletij, a ponovitve to jesen niso izključene
Glede povratne dobe na Arsu še zbirajo podatke iz preteklosti, vendar pa Vrtačnik pravi, da bi se tovrstne poplave lahko na nekaterih območjih ponovile šele čez več kot 100 let, ponekod pa po nekaj desetletjih. Kljub vsemu podobnih povodenj v zelo kratkem času, torej še to jesen, ni mogoče povsem izključiti.

"Lahko se zgodita tudi dve zelo hudi poplavi v enem letu, vendar je verjetnost majhna. Odvisno, kakšna je časovna razlika med tema dvema dogodkoma. Če bi na primer zdaj v enem ali dveh tednih spet deževalo, bi bila potrebna veliko manjša količina padavin za podobne poplave," pravi.

Količina jesenskih padavin se povečuje
Čeprav klimatologi ugotavljajo, da se je količina jesenskih padavin med letoma 1971 in 2005 povečevala, ne morejo z gotovostjo trditi, da bo to veljalo tudi v prihodnje. Podnebni modeli sicer kažejo, da bo zaradi globalnega segrevanja več padavin pozimi in manj poleti. "Zadnjega dogodka, ki ni bil tako ekstremen in ne izstopa v primerjavi z nekaterimi v preteklosti, npr. tistemu iz leta 1962, pa ne moremo pripisati podnebnim spremembam," je sklenil za MMC.

Večje poplave v Sloveniji v 20. stoletju:

Vir: Wikipedia.org