Novelo zakona o varstvu okolja so v zakonodajni postopek lani septembra v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha vložili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitutu 8. marec. Prva obravnava je potekala novembra lani, matični odbor pa je januarja letos sprejel več dopolnil k predlogu, med drugim je izpadlo določilo o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov. V okviru druge obravnave novele v DZ-ja sredi februarja so poslanci sprejeli nova dopolnila predlagateljev.

Da se s potrditvijo novele odpravlja nepravična in diskriminatorna ureditev, ki za sosežigalnice, kot je Salonit Anhovo, določa milejše standarde kot za sežigalnice, so v času obravnave zakona v DZ-ju poudarjali tudi poslanci koalicije, vsebino zakona pa so na načelni ravni podprli tudi v opozicijskih strankah, ob vidiku skrbi za varstvo okolja in zdravje ljudi pa opozarjali tudi na pomembnost ohranjanja delovnih mest in tehnološko izvedljivost določil novele.

V Salonitu Anhovo napovedali sprožitev ustavne presoje

V Salonitu Anhovo so ob potrditvi zakona zapisali, da bodo "za zaščito več kot 800 neposrednih in posrednih delovnih mest, poslovnih partnerjev ter svojih interesov uporabil vsa sredstva, da zagotovi nadaljnji razvoj in poslovanje". Že januarja so napovedali, da bodo v primeru potrditve zakona sprožili ustavno presojo ter da pripravljajo tudi argumentacijo za postopek zadržanja zakona pred ustavnim sodiščem.

Nevladne organizacije so bile prepričane o sprejemu zakona

Z zaostritvijo pogojev za okoljsko obremenjujočo industrijo smo po besedah vodje društva Ekokrog Uroša Macerla korak bliže odpravi krivice, ki se nikoli ne bi smela zgoditi. "Danes imajo poslanci nalogo sprejeti zakon, ki bo vsaj malo pripomogel k temu, da ta umazana industrija ne bo več na tako nedopusten način krajšala te kratke črtice, ki se ji reče življenje," je povedal na novinarski konferenci.

Po besedah direktorice Inštituta 8. marec Nike Kovač se z glasovanjem poslancev "končuje zgodovinski trenutek groze, ki se je vlekel več desetletij in sprožil številne bolezni ter smrti v eni najlepših dolin v Sloveniji".

Metka Naglič iz Amnesty International Slovenije je izrazila prepričanje, da v sodobnem svetu nobeno podjetje ne bi smelo poslovati tako, da ogroža človekove pravice. "Na lastnikih podjetij je odgovornost za pravično poslovanje," je dejala.

Podporo predlagani noveli je pričakoval tudi Franc Bevčar iz Društva Eko Anhovo in dolina Soče. Poudaril pa je, da njihov boj s tem še ne bo končan. "Vse sile bomo usmerili v to, da naša prelepa Soška dolina v prihodnosti ne bo več smetišče Evrope, kjer bi umazana industrija še naprej kovala velike dobičke na račun našega zdravja in naše narave," je napovedal.

Novelo so nevladniki vložili s 5000 overjenimi podpisi volivcev

Novela, ki so jo nevladniki vložili v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha s 5000 overjenimi podpisi volivcev, med drugim določa, da bo morala vlada za naprave za sosežig, kot je cementarna Salonit Anhovo, z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in okolje določiti tako stroge mejne vrednosti, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za sežig (razen če zaključki o BAT-u za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti).

Upravljavci naprav za sosežig bodo morali obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na strožje mejne vrednosti emisij, uskladiti v štirih letih od njegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.

Nasprotniki sprememb zakonodaje, med katerimi so nekateri delavci Salonita Anhovo, predlagateljem očitajo, da želijo uničiti edino cementarno v Sloveniji in delovna mesta, ki jih prinaša. Kot eno najbolj kritičnih zahtev iz predloga novele poudarjajo, da bi morale biti mejne vrednosti izpustov za cementarne tako stroge, kot so določene v sklepih o BAT-u za sežigalnice.