"Globalno segrevanje je resen problem, jaz pa nisem zasledil nobenega govora o tem v naši državi. Zdi se mi, da druge države že delajo na tem, mi pa nismo sposobni postaviti niti drugega tira, kaj šele par vetrnic ali pa sončne elektrarne v malo večjem obsegu. Tu sem zato, da spodbudimo politike, da se začnejo tudi v parlamentu pogovarjati o tem," je odločen 18-letni Jure Turk, dijak Gimnazije Škofja Loka.

Na protest kljub neopravičenim uram

Več kot 50 škofjeloških gimnazijcev se je v Ljubljano podalo z vlakom, z javnim prevozom, poudarijo. Izostanka od pouka jim šola ne bo opravičila, a prav to se jim zdi pomembno, da pokažejo, da so za to, v kar verjamejo, pripravljeni tudi tvegati. "To se mi zdi nekaj pozitivnega, saj se lahko na šolah, ki dajo opravičila, to lahko tudi zlorablja. Če manjkaš pri pouku in dobiš neopravičeno, pa pomeni, da se dejansko zavzemaš za ta protest," je prepričan 16-letni Jan Pipp, a ob tem dodaja, da to ne pomeni, da jih učitelji pri tem ne podpirajo. "Rekli so nam, da če smo pravi frajerji, naj gremo to podpret, če se da, celo peš iz Loke," pove Jan in kljub temu, da je to njegov prvi protest, zrelo ugotavlja: "Če ta protest ne bo imel konkretnega vpliva na politiko in na spreminjanje samega sistema, bo pa odlična podlaga, da začnemo ljudje delati na osebni ravni in postopoma spremenimo sistem, če v sistemu ni rešitev."

Oni bodo čez 20 let umrli, mi pa bomo trpeli njihove posledice

"Na protest sem prišel, ker naš planet propada in ker naši politiki naredijo bolj malo. Itak bodo čez 20 let umrli, mi pa ne bomo, in bomo trpeli njihove posledice. Zato morajo nekaj narediti," svojo udeležbo na Podnebnem štrajku utemelji 12-letni Svit, učenec OŠ Vita Kraigherja. Na vprašanje, kje je izvedel za okoljske probleme, odgovori: "V poročilih, na radiu." Njegov soimenjak, 11-letni Svit z iste šole, doda: "Nekateri ljudje se nič ne potrudijo in mislijo, da bodo drugi vse naredili namesto njih."

Osnovnošolce od četrtega do sedmega razreda spremljata dve učiteljici, ki pravita, da svoje učence v boju za odgovornejše ravnanje s planetom podpirata, besedo pa raje prepustita njim, saj vedo, o čem govorijo. Vprašanja niso znana vnaprej, odgovori niso naučeni na pamet, ni ne prišepetavanja ne plonkanja: "Kako bi se morali mi sami potruditi?" ‒ "Tako, da ne uporabljamo več plastičnih vrečk, jih npr. sešijemo sami, da se manj vozimo z avtomobili in gremo v službo ali šolo s kolesom ali s skirojem," pojasni 11-letnik, ki tudi sam v šolo hodi s skirojem ali peš.

Eva, dijakinja 1. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane, je na protest prišla, ker se ji zdi, da se preveč poudarka daje temam, ki niso niti približno tako pomembne kot naš planet. "Rada bi kaj spremenila, rada bi, da bi bila to spodbuda za neko skupnost, v kateri se razumemo med sabo." Tudi zanjo je Podnebni štrajk njen prvi protest. "Super se mi zdi, prijetno mi je. Vsak bi moral imeti občutek, da je del skupnosti, sploh dijaki, se mi zdi, da se premalo družimo," je nad vzdušjem v množici navdušena Eva, ki pravi, da je morda zaradi tega celo malo bolj optimistična. "Na začetku sem si bila skeptična, potem, ko vidiš ta odziv in je vse tako glasno, si rečeš: Mogoče pa bo kaj iz tega!" Ker ne gre le za besede, ampak tudi za dejanja, se Eva v šolo vozi s kolesom, v bloku, kjer živi, zelo varčujejo s kurjavo, prav tako skuša jesti tudi manj mesa.

"Zelo je glasno, a v tem primeru mi je to všeč ‒ da nas slišijo"

Tatjana je stara 62 let, Vita 12 let. Babica in vnukinja sta na protest prišli skupaj. Vita se predstavi kot okoljevarstvenica: "Res se mi ne zdi lepo, da tako onesnažujemo naš planet in sami sebi uničujemo svoj dom," pojasni svoj razlog za udeležbo. "Zdi se mi, da je prišlo zelo veliko ljudi. Dobro je, da veliko ljudi misli, da se moramo boriti za spremembe. Je pa vse zelo glasno. A v tem primeru mi je to zelo všeč ... Da nas slišijo."

Vitina babica se zaveda, da je starejša generacija z okoljem ravnala neodgovorno: "Seveda smo pretiravali, zato ker je bilo vse na dosegu roke, vse je bilo za enkratno uporabo, nič nismo rabili misliti, šli smo v trgovino brez vrečke, domov pa smo prišli s kupom vrečk. Zdaj pa bo treba malo pomisliti in vzeti vrečko za večkratno uporabo, recimo. Malo več bo treba planirati." Kot pojasni, sta pobudo za obisk protesta dali vnukinji in doda: "Svoji vnukinji podpiram v borbi za lepši jutri."

"Gibanje se je začelo širiti 22. februarja, ko se je na uvodnem sestanku zbralo 120 mladih, ki smo se odločili, da protest bo, ker so spremembe potrebne," pojasni Nika Tavčar, absolventka na Univerzi v Leipzigu, ki je ena od aktivistov oziroma organizatorjev protesta. K udeležbi so pozivali po družbenih omrežjih, z letaki ter od ust do ust. "Že prek Facebooka se je širilo neverjetno hitro ... Današnja družbena omrežja so res močno orožje."

Sveta ne moremo spremeniti kot potrošniki, potrebujemo sistemske spremembe

Nika se je za protest odločila, ker ima občutek, da se v zadnjem desetletju ves čas poudarja le, kako moramo svoje navade spremeniti potrošniki. "Tu gre le za individualno raven, na nas se prelaga preveliko breme. Nekaj lahko spremenimo, ne moremo pa spremeniti vsega, zato je jasno, da so nujne sistemske spremembe. Mi delamo, kar je v naši moči, a to ni dovolj."

Na vprašanje, kdo je odgovoren za trenutno stanje, Nika odgovori: "Mi mislimo, da je že zdaj jasno, kaj je treba narediti, politični odločevalci pa tega ne naredijo. Zelo jasno je, na čigavi strani je odgovornost. Mislim, da bi država morala začeti sprejemati ukrepe, onesnaževalci pa bi morali plačati za to, kar počnejo."

Nika še doda, da so nad udeležbo na protestu presenečeni: "Pričakovali smo okoli 2.000 ljudi, tu pa jih je med 7.000 in 10.000. Navdušeni smo, da so se ljudje obnašali zelo kulturno, nobenih težav ni bilo, res je preseglo naša pričakovanja. Tudi v drugih mestih je bila zelo velika udeležba."

Na protestu 11.000 mladih

V Ljubljani se je po oceni organizatorjev zbralo 9.000 mladih. Pridružili so se jim nekateri odrasli, s sabo so pripeljali tudi predšolske otroke. Nimamo planeta B. Vam so bile dovoljene sanje, mi bomo živeli nočno moro. Mislim na znanost, torej sem. Danes na meniju: prekajena Zemlja. Podnebne spremembe niso cool. To je le nekaj napisov, ki so jih zapisali na številne transparente. Protest so pospremili z bobnanjem in glasbo.

Pred protesti so pobudniki shodov, organizirani v okviru gibanja Mladi za podnebno pravičnost, oblikovali tudi ključne zahteve, s katerimi so naslovili odločevalce. Med njimi so ozelenitev državnega proračuna, zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje do 2030 ter zmanjšanje izpustov v prometu za 40 odstotkov do leta 2040.

Kot poroča STA, je predstavnike gibanja Mladi za podnebno pravičnost po protestu sprejel premier Marjan Šarec. K predsedniku vlade so mladi prišli oblečeni v majice z napisi, ki so sporočali, da ne želijo nasmeškov, rokovanja in besed, ampak takojšnje ukrepanje. Sistemske spremembe, ne podnebne spremembe, so poudarili.

"Moram povedati, da vlada veliko od tega že počne, ministrstvo za okolje in prostor je že pristopilo k temu," je ob sprejemu zahtev povedal Šarec. "Tole jemljemo kot sodelovanje na skupni poti, torej da nam boste še vi pomagali k temu, da se ti ukrepi sprejmejo," je povedal mladim in izrazil zadovoljstvo, da so se aktivirali.