Kot so sporočili iz DOPPS-a, breguljke v Sloveniji živijo predvsem v vzhodnem nižinskem delu, ob velikih rekah. Od vseh lastovk so najbolj vezane na vodo, saj gnezdijo v rovih, ki jih skopljejo v strme in neporaščene peščene brežine.

Da strma rečna brežina sploh nastane, je potreben konstanten proces rečne erozije, ta proces pa ni mogoč, "če so bregovi tako rekoč zabetonirani, pretok vode pa reguliran na biološki minimum", so zapisali na DOPPS-u. Ker obnavljajočih se naravnih peščenih sten, v katerih bi gnezdile breguljke, na slovenskih rekah tako rekoč ni več, prostovoljci DOPPS-a vsako leto umetno vzdržujejo nekaj deset metrov peščenih sten.

Na Savi pri Sneberjah so letos z odstranjevanjem tujerodnih invazivnih vrst rastlin vzpostavili rekordno kolonijo breguljk v Sloveniji, in sicer 1300 parov, kar po njihovih besedah predstavlja približno polovico celotne slovenske populacije. "Tako velika kolonija je redkost tudi v evropskem merilu," so poudarili v DOPPS-u.

Lokacija je imela po njihovih navedbah še večji potencial. Do avgusta so mladiči breguljk iz prvega legla uspešno poleteli, avgustovska povodenj pa je uničila vsa druga legla. "Ni jih le poplavila, temveč dobesedno odtrgala. Debelejših skladov finega sedimenta, ki je primeren za kopanje gnezdilnih rovov breguljk, v veliki meri ni več. Tisti, ki so še ostali, pa so spodjedeni in se bodo najverjetneje kmalu porušili," so opozorili.

A če je imela Sava takšno moč, da je dolgoročno razdejala primerno gnezdišče v Sneberjah, potem obstaja upanje, da ga je kje formirala na novo. V tem primeru ga bodo breguljke prihodnje leto zagotovo našle in kolonizirale, so napovedali.

Ob tem so pozvali, da je treba reki pustiti svoj prostor, v primeru urejanj vodotokov ali poplavnih predelov pa se ne sme pozabiti na živali.