Kot ugotavlja 194-stransko poročilo, se polovica svetovnega prebivalstva že spoprijema s pomanjkanjem vode, ta delež pa se bo zaradi vse hujše podnebne krize še povečal.

Zahteva po vodi bo do konca desetletja presegla dobavo za 40 odstotkov, saj so vodni sistemi po svetu pod "stresom brez primere", po poročilu Guardiana opozarja poročilo.

Komisija je sporočila, da so vlade in strokovnjaki močno podcenili količino vode, ki jo ljudje potrebujemo za dostojno življenje. Za zdravje in higieno vsak človek potrebuje do 50 litrov vode na dan, a dejansko je potrebuje okoli 4000 litrov dnevno za primerno prehrano in dostojno življenje, piše v poročilu. V večini delov sveta se te količine vode ne da zagotoviti lokalno, zato so ljudje odvisni od trgovanja.

Poročilo pravi, da se voda po svetu premika v "atmosferskih rekah", ki vlago prenašajo iz enega območja v drugo. Približno polovica svetovnih padavin pride od zdrave vegetacije v ekosistemih, ki prenesejo vodo v ozračje, s čimer se ustvarijo oblaki, ki jih vetrovi odnesejo drugam.

Državi, ki imata največ koristi od sistemov "atmosferskih rek", sta Rusija in Kitajska, medtem ko sta največji "izvoznici" tega pojava Indija in Brazilija.

Kot je dejal profesor Johan Rockström, direktor Potsdamovega inštituta za raziskovanje učinkov na podnebje in eden od sopredsednikov komisije, ki je pripravila omenjeno poročilo, je "gospodarstvo Kitajske odvisno od trajnostnega upravljanja gozdov v Ukrajini, Kazahstanu in baltskem območju". Enako bi lahko rekli za brazilsko zagotavljanje vode za Argentino, je dejal. Voda bi morala biti "svetovno skupno dobro v svetovnem gospodarstvu".

Potrebno je sodelovanje pri upravljanju vodnih virov

Drugi sopredsedujoči komisiji, predsednik Singapurja Tarman Šanmugaratnam, je dejal, da bi morale začeti države sodelovati pri upravljanju vodnih virov, preden bo prepozno. Pozval je h korenitemu premisleku o tem, kako ohraniti vodne vire.

Rockström je opozoril na temačne ugotovitve poročila. Kot je pojasnil, je voda "glavna žrtev" podnebne krize. Svetovno segrevanje izsušuje zemljo, kar omogoča širjenje požarov.

Vsako povišanje svetovne temperature za eno stopinjo Celzija ob tem doda sedem odstotkov vlage v ozračje, kar hidrološki cikel okrepi veliko bolj kot v normalnih razmerah.

Krizo povečuje še uničevanje narave, saj krčenje gozdov in izsuševanje mokrišč prizadene hidrološki cikel, ki je odvisen od prenosa vode iz dreves in hranjenja vode v zemlji.

Škodljivost subvencij

Poročilo opozarja tudi na škodljivost subvencij za kmetijstvo. Vsako leto je za kmetijstvo namenjenih za 700 milijard dolarjev subvencij, od katerih je velik del napačno usmerjen, saj spodbuja kmete, da porabijo več vode, kot je potrebujejo.

Generalna direktorica Svetovne trgovinske organizacije Ngozi Okonjo-Iweala, prav tako sopredsedujoča komisiji, je dejala, da bi morale države preusmeriti subvencije in ukiniti škodljive. Dodala je, da subvencije večinoma koristijo tistim, ki so že na boljšem. Subvencije bi morali preusmeriti k "revnim ljudem, ki jih res potrebujejo".

Poročilo še pravi, da bi morale države v razvoju dobiti sredstva za prenovo svojih vodnih sistemov, zagotovitev varne vode in ustavitev uničevanja naravnega okolja.