Po besedah predsednika uprave Miljenka Muha bodo lahko v centru letno obdelali do 180.000 ton odpadkov, med katerimi jih bo, potem ko bodo ustrezno razvrščeni, večji del odpeljan na sežig za energijo, del jih bo mogoče znova uporabiti, okoli pet odstotkov pa jih bo odloženih na deponijo. "Pri tem gre za odpadke, ki jih ni mogoče sežgati ali znova uporabiti," je povedal.

Na centru so postavili tudi sončno elektrarno, ki naj bi jo v prihodnje še razširili, s čimer naj bi center postal energijsko samooskrben.

Center so začeli graditi lani poleti

Ideja za nov center je, po besedah Muhe, zrasla pred šestimi ali sedmimi leti, gradnjo so začeli lani poleti, končali pa nedavno. Denar za projekt je v celoti zagotovil Kostak s pomočjo posojil.

4. decembra je nov obrat dobil dovoljenje za poskusno obratovanje. Zdaj sledi leto dni poskusnega delovanja, med katerim bodo optimizirali delovanje in izvajali različne meritve, nato pa naj bi center dobil tudi stalno dovoljenje za obratovanje. Pri tem je Muha najbolj ponosen, da jim je center uspelo zgraditi z lastnim znanjem.

V prihodnjem letu namerava Kostak urediti še nov zbirni center za oddajo odpadkov občanov, katerega lastništvo bodo po desetih letih nato prenesli v last občine Krško.

Predstavitve centra se je udeležil tudi župan Krškega Janez Kerin. Po njegovem mnenju nov center za ravnanje z odpadki pomeni čistejše okolje predvsem za okoliške prebivalce, pa tudi za vse občane, saj bo omogočal ustreznejšo obdelavo odpadkov, hkrati pa bistveno zmanjšal njihov vpliv na okolje.

V Kostaku znova zavrnili očitke o nezakonitem zakopavanju odpadkov

Ob robu novinarske konference so v družbi Kostak znova zanikali očitke glede nezakonitega zakopavanja odpadkov. Po navedbah predsednika uprave Muhe je bila na območju, kjer danes stoji nov Center za ravnanje z odpadki, včasih velika količina odpadkov. Te so morali do 1. junija 2023 umakniti, če so želeli začeti z gradnjo centra. Zato so jih med drugim premikali na več strani, niso pa jih zakopavali, je povedal. V nekem trenutku so odpadke premaknili preveč proti naselju Spodnji Stari Grad, zaradi česar je prišlo do pritožb nekaterih krajanov, a so težave rešili, je povedal.

Fotografije, ki jih je objavil portal Necenzurirano in naj bi dokazovale, da so nekatere odpadke zakopali v jamo v neposredni bližini centra, po Muhovih besedah do njih pred objavo niso prišle. "Do nas so prišle le pripombe prebivalcev Spodnjega Starega Grada, ki pa smo jih rešili," je dejal. Prav tako se do zdaj pri njih še ni oglasila policija, ki preiskuje zadevo, je povedal. "Potekajo le običajni postopki nadzora s strani inšpekcijske, kar je ena od stvari, ki mora biti in tukaj ne vidimo težave," je dodal.

Sorodna novica Domnevno nezakonito zakopavanje odpadkov v Krškem preiskuje tudi policija

Zanikal je, da sta kazenski ovadbi, ki ju je lani zoper odgovorni osebi Kostaka (gre za Muho in vodjo centra), na krško državno tožilstvo vložila novomeška policijska uprava, povezani z nezakonitim odlaganjem odpadkov. Ovadbi sta povezani s požarom, ki je izbruhnil na odlagališču v veliki vročini poleti 2022. Policija je namreč ocenila, da odpadki ne bi smeli biti tam, kjer so bili, čeprav so imeli dovoljenje za to, je dejal.

Na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem so v zvezi z omenjenimi ovadbami navedli, da so na sodišče podali predlog za sodno preiskavo, ki pa ga je prvostopenjsko sodišče zavrnilo. Zato so se februarja letos pritožili na Višje sodišče v Ljubljani, ki pa o zadevi še ni odločilo. Policija sicer na podlagi medijskih objav o domnevnem nezakonitem odlaganju odpadkov v Spodnjem Starem Gradu nadaljuje preiskavo. To je od novomeške policijske uprave prejšnji teden prevzel Nacionalni preiskovalni urad.

Zadevo je komentiral tudi župan občine Krško, ki je 43-odstotna lastnica Kostaka. Kerin je ocenil, da je treba zadevo prepustiti pristojnim organom in da nihče ni kriv, dokler mu krivda ni dokazana.

Največje podjetje na področju komunalnih dejavnosti v Sloveniji

Družba Kostak je sicer z okoli 760 zaposlenimi največje podjetje na področju komunalnih dejavnosti v Sloveniji in eno vodilnih gradbenih podjetij v Posavju. Največja lastnica je Mestna občina Krško, delna lastnica je tudi občina Kostanjevica na Krki.

12 odstotkov prihodkov družbe predstavljajo gospodarske javne službe, ki jih Kostak izvaja v občinah Krško in Kostanjevica na Krki, 88 odstotkov prihodkov pa ustvarijo s tržnimi dejavnostmi, predvsem na področju gradbeništva, pa tudi obdelave odpadkov, vzdrževalnih in čistilnih ter drugih dejavnosti. Poleg na slovenskem trgu družba posluje še predvsem na hrvaškem, srbskem in nemškem trgu.