Črne statistike, ki jo iz trenutka v trenutek v realnem času meri Worldometer, pa še zdaleč ni konec. Letos je planet Zemlja izgubil že poldrugi milijon hektarjev gozda, v zrak, vodo in zemljo smo izpustili skoraj tri milijone ton strupenih kemikalij, proizvedli pa več kot deset milijard ton ogljikovega dioksida.

Na svetu nas je že več kot sedem milijard prebivalcev, to število pa bo še naraščalo. "Predvideva se, da bo prebivalstvo najpozneje do sredine stoletja priraslo za dve milijardi. To je za več, kot je bilo skupno število prebivalstva na začetku prejšnjega stoletja - to je 1,5 milijarde. V devetih dneh in šestih urah za prebivalstvo Slovenije," je za MMC ob dnevu Zemlje pojasnil evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Dodaja, da obstajajo tudi napovedi, da bodo številni, ki danes živijo v revščini, v prihodnosti živeli bolje - tako naj bi se jih do leta 2030 v srednji potrošni razred preselilo okoli tri milijarde. "Do sredine stoletja bi ob nadaljevanju sedanjih vzorcev proizvodnje in potrošnje ob upoštevanju omenjenih gibanj tako potrebovali okoli trikrat več virov (energije, vode, zemlje …). A že danes je okoli 60 odstotkov ekosistemov, ki so odvisni od teh virov, preobremenjenih ali izkoriščanih netrajnostno," opozarja Potočnik, ki je prepričan, da bo zato treba spremeniti vzorec gopsodarske rasti.

"Rast bo v prihodnje 'zelena' ali pa je ne bo," meni komisar. Celoten pogovor z njim si lahko preberete spodaj.

"Prav področje okolja je dokaz za to, da imamo državljani EU-ja kakovostnejše življenje zato, ker EU obstaja," ste dejali. Zakaj menite tako?

Okoli 80 odstotkov vse zakonodaje, ki je v veljavi v državah članicah, ima svoje izvor na evropski ravni. Predlaga jo Evropska komisija in v zakonodajnem postopku jo sprejmeta Evropski svet in Evropski parlament. Zato je kakovost življenja vsakega od nas, varovanje našega zdravja in okolja boljše prav zaradi teh skupnih prizadevanj. Visoki standardi, ki jih v okoljski politiki gojimo, izstopajo tudi primerjalno v svetu. Zato je Evropska unija tudi v svetovnem smislu tisti progresivni akter, ki se trudi za boljše razumevanje okoljskih vprašanj in njihovo naslavljanje v številnih mednarodnih konvencijah, pogovorih in dogovorih.

Kako prestrukturirati gospodarstvo, da izkoriščanje okolja in virov za doseganje gospodarske rasti ne bo več samoumevno?
Ne gre zgolj za vprašanje sektorjev, ki temeljijo na ekološki ozaveščenosti (npr. zbiranje in predelava odpadkov, čiščenje vode, zraka …), ampak gre za vprašanje preobrazbe, ki je potrebna v vseh ekonomskih sektorjih. Prehod v krožno gospodarstvo, gospodarstvo, ki odgovorno ravna z viri, nizkoogljično gospodarstvo je neizogiben. Ekoinovacije bodo pri tem igrale pomembno vlogo, a to ne bo dovolj. Treba bo ustrezno prilagoditi tržne signale (cene, davke, subvencije), ki prepogosto stroškov uporabe okolja ne vključujejo, in seveda sprejeti tudi ustrezne usmeritve, zakonodajo, zato da bodo podjetja lahko sprejemala svoje prihodnje investicijske odločitve v predvidljivem okolju.

"Gospodarska rast ne more biti drugačna kot zelena," odgovarjate na očitke industrije, da so okoljski standardi tisti, ki jo omejujejo.
Razloge za trditev, ki jo navajate, je mogoče utemeljiti tako na podlagi okoljskih kot tudi ekonomskih argumentov. Predvideva se, da bo prebivalstvo najpozneje do sredine stoletja priraslo za dve milijardi. To je za več, kot je bilo skupno število prebivalstva na začetku prejšnjega stoletja (1,5 milijarde). V devetih dneh in šestih urah za prebivalstvo Slovenije. Obstajajo tudi napovedi, da bodo številni, ki danes živijo v revščini, v prihodnosti živeli bolje. Tako naj bi se jih do leta 2030 v srednji potrošni razred preselilo okoli 3 milijarde. Do sredine stoletja bi ob nadaljevanju sedanjih vzorcev proizvodnje in potrošnje ob upoštevanju omenjenih gibanj tako potrebovali okoli trikrat več virov (energije, vode, zemlje …). A že danes je okoli 60 odstotkov ekosistemov, ki so odvisni od teh virov, preobremenjenih ali izkoriščanih netrajnostno. Razlogi, da bo treba spremeniti vzorec gospodarske rasti, so torej z vidika okoljskih argumentov več kot prepričljivi.

Prepričljivi pa so tudi ekonomski argumenti. Živimo v Evropi, ki je gosto poseljena, in smo ujeti v netrajnostni model rasti, ki je nastal še v času industrijske revolucije. Na prebivalca porabimo letno okoli 15 ton virov, 5 jih od tega postanejo odpadki, polovica od tega pa konča na odlagališčih. Živimo v času, ko cene virov močno naraščajo in so nestabilne. Kar 85 odstotkov evropskih podjetij v naslednjih petih letih pričakuje nadaljnjo rast cen virov. Že danes pa je, denimo, v stroškovni strukturi nemške industrije, kjer delovna sila ni najcenejša, 43 odstotkov stroškov mogoče pripisati virom in le 18 odstotkov delu. V Evropi smo tudi močno uvozno odvisni. Uvozimo več kot 60 odstotkov energije, številne surovine in redke kovine ter večino tega, kar potrebujemo za izdelavo visokotehnoloških proizvodov. Proizvajanje proizvodov z manjšo porabo vode, energije, surovin, proizvodov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati, je zato smiselno tudi z vidika naše svetovne konkurenčnosti. Zato sem prepričan, da bo rast v prihodnje "zelena" ali pa je ne bo.

Zakaj ekološke politike potrebujejo leta, da se sprejmejo. Ali je na to vplivala predvsem kriza ali bolj notranji boji oz. agenda lobijev in interesnih skupin?
Večina politik, ki se sprejemajo na evropski ravni, potrebuje čas, celo tiste, ki jih potrebujemo najnujneje. Tak je sistem sprejemanja odločitev, v dobrem (možnost napak je manjša in legitimnost sprejetih odločitev je večja) in slabem (neugodne posledice predolgega sprejemanja, ki so realne in merljive).

Je pa tudi res, da krizni čas okoljski politiki ni (bil) najbolj naklonjen, kakor je tudi res, da so odpori interesnih skupni, lobijev, ki nasprotujejo spremembam in želijo včasih ubraniti neubranljivo, večkrat glasni in odločni. Vendar menim, da nam je, povedanemu navkljub, tudi v tem mandatu uspelo ohraniti potrebno ravnotežje pri sprejemanju politik in ustrezno pozornost okoljskim temam in vprašanjem.

Kateri so največji okoljski izzivi, ki so pred EU-jem in pred Slovenijo?
Vsi, ki so pomembni svetovno, so pomembni tudi za Slovenijo. Med ključne zagotovo sodijo obvladovanje podnebnih sprememb, učinkovito in odgovorno ravnanje z naravnimi viri (voda, oceani, prst, zemlja, zrak, energija, surovine, ekosistemi itd.) ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Kako si vi predstavljate "zelenega" Evropejca?
Kot nekoga, ki je predvsem dobro podkovan s potrebnimi podatki in informacijami o okolju, pozna posledice neodgovornega ravnanja z okoljem, je ozaveščen in se dejavno zavzema za spremembe, ki jih pri svojih proizvodnih in potrošnih navadah potrebujemo, in se poskuša po svojih močeh temu tudi primerno obnašati.