Vsaka država članica bi morala ugotoviti, kakšne cilje ima glede oskrbe z energijo, nato pa te uskladiti z Unijo, so si bili enotni udeleženci 1. mednarodnega srečanja daljinske energetike in 9. strokovnega posvetovanja, ki ga je v Portorožu organiziralo Slovensko društvo za daljinsko energetiko.

Med govorniki je bil minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki je poudaril, da bi morali tudi v daljinski energetiki spodbujati uporabo obnovljivih virov energije, saj je od energetike odvisen dvig konkurenčnosti gospodarstva, s tem pa tudi možnost novih delovnih mest.

Prav na pomanjaknje kadrov, usposobljenih za strokovno reševanje težav v (daljinski) energetiki, je opozoril predsednik Slovenskega društva za daljinsko enegretiko (SDDE) Alojz Poredoš. Ta je v svojem govoru poudaril, da je energija dobrina, od katere smo vedno bolj odvisni. "Energija ni stvar dnevne politike, političnega orodja ali predmet trgovanja, ampak skupna dobrina," je dejal Poredoš, ki je predlagal, da bi morale za zanesljivo in energetsko učinkovito oskrbo članice Evropske unije združiti moči.

Prav zato je SDDE na tradicionalno srečanje povabil tudi predstavnike tujih združenj za daljinsko enegrgetiko in podjetij, ki se ukvarjajo z distribucijo energije; posvetovanja se udeležujejo predstavniki madžarskega, danskega in italijanskega združenja za daljinsko energetiko ter predstavniki podjetij iz Avstrije, Švedske, Hrvaške, Srbije in Črne gore ter Bosne in Hercegovine.

Podobno kot v drugih evropskih državah tudi v Sloveniji narašča energetska odvisnost od uvoza; trenutno je več kot pol energije uvožene. Tako Slovenija kot tudi Evropska unija bi se zato morali odločiti, kakšne cilje imata glede energije, je opomnil Franc Žlahtič, ki je na posvetovanju zastopal ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka. O energetskih ciljih v zeleni knjigi piše Evropska komisija, ki jo je v Bruslju predstavila 8. marca letos. O njej so nato razpravljali evropski ministri, zadolženi za energetiko, ki morajo v svojih državah še letos pripraviti razprave o energetski politiki.

Kot je dejal Žlahtič, bi bilo treba vlaganja v daljinsko energetiko v naslednjih letih povečati. Slovenija pripravlja več ukrepov. Že s 1. 1. 2005 je začelo veljati trgovanje z emisijami CO2-ja, s katerim ima naša država dobre izkušnje, pripravlja pa še energijske izkaznice, s katerimi bodo opremljene stavbe, da bo prek njih mogoče preverjati porabo energije, redne preglede kotlov in energetskih naprav, podjetja pa bodo morala do oktobra 2007 pridobiti tudi celovita okoljevarstvena dovoljenja.

Rudolf Petan iz Državnega zbora Republike Slovenije je sodelujoče spomnil na prednost, ki jo ima Sloveija pred večino evropskih držav: več kot 50 odstotkov površja je poraščenega z gozdovi, zaradi česar je biomasa še posebej primerna kot energetski vir.