ZAE-jevo predsedstvo na Konferenci pogodbenic (COP28) je sporočilo, da bodo oblikovali t. i. trojko, da bi se osredotočili na zagotovitev ambicioznejših ciljev glede zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida na podnebni konferenci COP30, ki bo leta 2025 v Belemu v Braziliji. COP29 bo potekal letos novembra v Azerbajdžanu.

Leta 2015 je skoraj 200 držav sprejelo Pariški podnebni sporazum o postopni ukinitvi fosilnih goriv v korist obnovljivim virom energije v drugi polovici stoletja, svetovno segrevanje pa naj bi omejili na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem.

Ta cilj je vse manj dosegljiv, svetovni izpusti toplogrednih plinov pa še naraščajo.

Partnerstvo omenjenih treh držav naj bi okrepilo mednarodno sodelovanje in povečalo ambicije v določanju prispevanja posameznih držav.

Upoštevajoč trenutne obljube glede ukrepov zoper podnebno segrevanje, je svet na poti k povišanju svetovnih temperatur za 2,5–2,9 stopinje Celzija v tem stoletju, po poročanju Al Džazire kažejo podatki ZN-a.

Povišanje za 1,5 stopinje bomo predvidoma dosegli med letoma 2030 in 2035, pravi Medvladni panel o podnebnih spremembah (IPCC).

Na vrhu COP28 je bil dosežen dogovor o "prehodu stran" od fosilnih goriv, ni pa bilo napredka glede finančne pomoči državam v razvoju. To naj bi bila osrednja tema konference v Bakuju novembra letos.

Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) bogate države zamujajo približno dve leti z uresničevanjem svoje obljube o letnem financiranju boja proti podnebnim spremembam v vrednosti 100 milijard dolarjev do leta 2022.

Strokovna skupina ZN-a na temo financiranja boja proti podnebnim spremembam je leta 2022 sporočila, da morajo države v razvoju, razen Kitajske, do leta 2030 vsako leto vložiti okoli 2,4 bilijona dolarjev v čisto energijo in odpornost proti podnebnim spremembam, kar je štirikrat več od tega, kar vlagajo trenutno.