Lani je WMO verjetnost uresničitve te napovedi ocenil na nekaj manj kot 50 odstotkov, zdaj pa napoveduje 66-odstotno verjetnost, da bo med letoma 2023 in 2027 dvig temperature vsaj v enem letu višji za več kot 1,5 stopinje Celzija.

WMO ocenjuje, da se globalno segrevanje v prihodnjih nekaj letih sicer ne bo trajno povzpelo nad to mejo, vendar pa jo bo svet presegal začasno in vse pogosteje, je po navedbah nemške tiskovne agencije DPA pojasnil generalni sekretar WMO-ja Petteri Taalas.

Povprečna globalna temperatura je bila lani za približno 1,15 stopinje Celzija višja od povprečja v obdobju med letoma 1850 in 1900.

WMO prav tako pričakuje, da bo najmanj eno od prihodnjih petih let zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, in naravno prisotnega vremenskega pojava el niño preseglo leto 2016 kot najbolj vroče leto v zgodovini. "To bo imelo daljnosežne posledice za zdravje, prehransko varnost, upravljanje voda in okolje," je še posvaril Taalas in dodal, da se je treba na to pripraviti.

Poročilo WMO-ja napoveduje, da bo letos verjetno manj dežja v Amazoniji, Srednji Ameriki, Avstraliji in Indoneziji. To bo še posebej slabo za Amazonijo, glede katere se znanstveniki vse bolj bojijo, da se bo deževni gozd spreminjal v savano.

To bi imelo katastrofalne posledice za celoten planet, ki se zanaša na deževne gozdove kot ogromne ponore ogljika.

V naslednjih petih letih bo glede na omenjeno poročilo nadpovprečno veliko padavin na severu Evrope, na Aljaski, na severu Sibirije in v Sahelu, poroča Guardian.

Napoved dviga za štiri stopinje Celzija

Mednarodni podnebni znanstveniki opozarjajo, da svetu do konca tega stoletja brez sprejetja preventivnih ukrepov grozi povišanje temperature za štiri stopinje Celzija glede na predindustrijske ravni. Edini način, da se človeštvo temu izogne, naj bi bilo zadržanje povečanja na dveh stopinjah Celzija ali manj.

Cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija je bil sicer določen na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah v Parizu leta 2015.