Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je sporočila, da so kazalniki podnebnih sprememb znova dosegli rekordne vrednosti.

Zadnjih osem let je bilo najtoplejših v zgodovini, lani pa so nove vrhove dosegle koncentracije toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid. Led na Antarktiki se je zmanjšal na najnižjo raven v zgodovini.

Generalni sekretar WMO-ja Petteri Taalas je dejal, da so "stalna suša v vzhodni Afriki, rekordna količina padavin v Pakistanu in rekordni vročinski valovi na Kitajskem in v Evropi prizadeli desetine milijonov ljudi, povzročili negotovost glede hrane, spodbudili množične migracije in stali milijarde dolarjev".

Rekordno visoko raven je dosegla gladina morja, ki se je med letoma 2013 in 2022 v povprečju dvignila za 4,62 milimetra na leto, kar je dvakrat več kot med letoma 1993 in 2002. Rekordne temperature so zaznali tudi v svetovnih oceanih.

Glede svetovnih ledenikov, za katere obstajajo večletna opazovanja, so med oktobroma 2021 in 2022 zaznali izgubo debeline za več kot 1,3 metra, kar je več od povprečja v zadnjem desetletju. Kumulativna izguba debeline od leta 1970 znaša že skoraj 30 metrov.

Švicarski ledeniki poleti izgubili šest odstotkov mase

Rekorde glede izginjajočih ledenikov so v Evropi lani podrle Alpe, na kar je po pojasnilih agencije vplivala kombinacija majhnih količin snega pozimi, vdora saharskega prahu marca 2022 in vročinskih valov med majem in začetkom septembra.

"Zaradi visokih koncentracij CO2 je tekma zaustavitve tajanja ledenikov že izgubljena," je za francosko agencijo AFP povedal vodja WMO-ja Petteri Taalas. Kot je dejal, so ledeniki v švicarskih Alpah lansko poletje izgubili 6,2 odstotka ledeniške mase, kar je največ od začetka merjenj.

Brez ukrepov ogroženi antarktični in grenlandski ledeniki

"To je resno in bo predstavljajo veliko tveganje za prihodnost," je posvaril in spomnil, da bo izginotje ledenikov omejilo zaloge sladke vode za ljudi in kmetijstvo ter poslabšalo plovnost rek.

Po njegovih besedah bo izginilo veliko število gorskih ledenikov, prav tako pa se bo, če ne bomo znižali izpustov ogljikovega dioksida v ozračje, nadaljevalo krčenje antarktičnih in grenlandskih ledenikov.

Planet naj bi se segreval manj, kot je bilo napovedano leta 2014

Kljub vsemu obstaja tudi razlog za nekaj optimizma, saj sredstva za boj proti podnebnim spremembam postajajo vse bolj dostopna, zelena energija pa postaja cenejša od fosilnih goriv.

Planet se po njegovi oceni prav tako ne usmerja več proti segrevanju za med tremi in petimi stopinjami Celzija, kot je bilo napovedano leta 2014, ampak je zdaj na dobri poti, da se segreje za od 2,5 do tri stopinje Celzija.

"V najboljšem primeru bi še vedno lahko dosegli segrevanje za 1,5 stopinje Celzija, kar bi bilo najboljše za blaginjo človeštva, biosfere in svetovnega gospodarstva," je poudaril in dodal, da je 32 državam uspelo zmanjšati izpuste in hkrati ohraniti gospodarsko rast.