Zato so skupaj s še drugimi zelenimi iniciativami poslali predlog na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za takojšnjo ozelenitev požganega krasa s semenskimi kroglicami, ki bi jih raztrosili s pomočjo brezpilotnih letalnikov.

Da je nujno čim prej ozeleniti Kras, je prepričan tudi Matjaž Levičar, gojitelj permakulturnega gozda, ki je sodeloval pri ozelenitvi degradiranih območij Kambodže. "Če se nam zgodijo vetrovna jesen z močno burjo oz. huda neurja z nalivi, nam bo vso to zemljino odneslo in potem ostane kamen," je opozoril.

"Zelo bi bilo priporočljivo, da bi ujeli ta jesenski dež, zadali smo si rok, da do konca avgusta moramo dobiti odgovor," je svoje mnenje izrazila Irena Rotar, predsednica iniciative Ekoci.

Zemlja je pregreta

Da ne moremo začeti kar pogozdovati, bi nam povedala termokamera, ki bi izmerila poletno temperaturo požgane zemlje. "Ugotovili bi, da ima lahko krepko več kot od 60 do 80 stopinj Celzija, in tam vse sadike odmrejo, torej kljub pogozdovanju in zaščiti dreves bo še vedno treba to zemljino ozeleniti, pri 80 stopinjah nobena sadika ne bo preživela," je še dodal Levičar.

Sorodna novica Na Hrvaškem požgana območja pogozdujejo z brezpilotnimi letalniki

Ajda, dreni, češnje, lešniki

Poleg sibirskega žita in prosa je za hitro ozelenitev potrebna tudi ajda. "Ajda je ena od redkih rastlin, ki zelo hitro ozeleni, zelo hitro pokrije zemljino, in potem ta zemlja drži vlago, korenine pa samo zemljo zaščitijo, da je ne odnese veter oz. hude padavine," je sklenil.

"Zelo pomembno je, da čim prej zasadimo pionirske sorte rastlin, mešanice travinja, avtohtonih rastlin, cvetlic in zdravilnih rastlin, sadnega drevja, plodovitih avtohtonih grmov, kot so dreni, češnje, lešniki," pa je naštela Rotar.

Poleg ozelenitve je treba razmisliti tudi o upravljanju vode.