Premier Tuvaluja Kausea Natano in premier Antigve in Barbude Gaston Browne bosta na sodišču predstavila svoje argumente. Sodišče bo nato presojalo, ali bi morali izpusti ogljika, ki jih absorbira ocean, veljati za onesnaženje morij, in kakšne dolžnosti imajo države za zaščito morskega okolja.

Sodišče bo sprejelo svetovalno mnenje, ki sicer ni pravno zavezujoče, a predstavlja avtoritativno stališče, ki bi lahko države vodilo med pripravo zakonodaje o podnebni zaščiti.

Premierja, ki predstavljata Odbor majhnih otoških držav o podnebnih spremembah in mednarodnem pravu, bosta na sodišču trdila, da so države dolžne ščititi morsko okolje v skladu s Konvencijo ZN-a o pomorskem pravu, kar vključuje izpuste toplogrednih plinov.

Kausea Natano je dejal, da prihajajo po "nujno pomoč" in da so prepričani, da je mednarodno pravo "ključen mehanizem za popravo očitne krivice, ki jo kot posledico podnebnih sprememb trpi naše ljudstvo".

Obsežno onesnaževanje zaradi izpustov ogljika škoduje oceanom, med drugim povzroča beljenje koral in zakisanje.

Nizko ležečim otoškim državam, kot sta Tuvalu in Vanuatu, ob tem grozi potopitev do konca stoletja zaradi višanja morske gladine kot posledice globalnega segrevanja.

Majhne otoške države so pravna mnenja o dolžnostih glede boja proti podnebnim spremembam iskale tudi na drugih sodiščih. Vanuatu je tako vodil kampanjo, ki je pozivala Meddržavno sodišče (ICJ), naj o tem sprejme svetovalno mnenje.

Generalna skupščina ZN-a je marca izglasovala, da se primer napoti na ICJ, ki bo svetovalno mnenje objavil leta 2024.