Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) poudarjajo, da zaščite pred udarom strele ni, ampak je samo preventiva, kar pomeni, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo takrat, ko so poletne nevihte najpogostejše, popoldne, že na varnem v dolini ali planinski koči. Ob načrtovanju pohoda je poleg priprave ustrezne opreme, pozornost priporočljivo nameniti tudi seznanitvi z vremenskimi in podnebnimi značilnostmi želenega cilja. Nujno pa je treba preveriti vremensko napoved za dan, ko načrtujemo izlet.

Sorodna novica Udari strel "razmetali" pohodnike po skalovju; Vodja reševalcev: Skoraj neverjetno, da ni nihče umrl

K spremljanju vremenskih razmer na PZS-ju planince pozivajo tudi med samim pohodom, poudarjajo predvsem opazovanje razvoja kopastih oblakov, njihov zgodnji dopoldanski pojav je namreč znanilec neviht. "Če čutite vlažnost ozračja oz. ne morete videti daleč (zrak je moten), potem se vlažnost zraka povečuje, kar povečuje verjetnost nastanka neviht," ob tem pojasnjujejo na zvezi.

Če nas v gorah kljub temu preseneti nevihta, strokovni sodelavec PZS-ja in inštruktor alpinistične vzgoje Matjaž Šerkezi na spletni strani zveze svetuje, da nemudoma sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice. Tveganje predstavljajo tudi drugi predmeti iz železa pa tudi rdeče skale, saj to pomeni, da lahko vsebujejo kovine.

Šerkezi ob tem planince poziva, naj v primeru nevihte s sebe odstranijo vse kovinske predmete in jih spravijo na varno mesto, stran od sebe. "Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete v zaščitna oblačila. Biti moramo čim nižji. Pazite tudi, če imate na glavi čelado in ima ta kovinske zakovice. V tem primeru je bolje, da jo snamemo z glave," je zapisal inštruktor alpinistične vzgoje.

Zelo pomembno je, da se planinec med nevihto v gorah ne izpostavlja, zato je priporočeno tudi izogibanje osamljenim drevesom in drugim izpostavljenim predmetom. "S telesom se ne dotikamo sten, po katerih se lahko 'sprehodijo' blodeči se tokovi strele. Če smo v kotanji, jami, je najvarnejše mesto sredina jame oz. kotanje. Če smo na robu police, je dobro, da se pripnemo z vrvjo, ki naj od nas teče po tleh," dodaja Šerkezi.

Prostore, kamor strele redno udarjajo, prepoznamo po razklanih deblih dreves, razritih tleh, preklanih skalah in rdečkastih kamninah. Teh se ob poslabšanju vremena v gorah izogibamo. Kot opozarjajo na PZS-ju, so zelo verjetna mesta za udar strele tudi vlažne grape in žlebovi, po katerih teče voda. "Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestopanje, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov," še priporočajo na planinski zvezi.