Koralo je odprava National Geographica, ki je obiskovala oddaljene predele Pacifika, da bi videla, kako so nanj vplivale podnebne spremembe, odkrila naključno na skrajnem jugovzhodu Salomonovih otokov.

Koralo je našel snemalec."Šel sem se potapljat na mesto, za katero je na zemljevidu pisalo, da je bil brodolom, nato pa sem nekaj videl," je za BBC povedal Manu San Felix. Poklical je svojega potapljaškega kolega in sina Iniga in potopila sta se nižje, da bi od blizu videla koralo, ki sta jo označila za "katedralo pod vodo". "To je zelo čustveno. Čutil sem to ogromno spoštovanje do nečesa, kar je ostalo na enem mestu in preživelo na stotine let," je povedal Manu San Felix.

Znanstveniki na odpravi so izmerili koralo s pomočjo merilnega traku pod vodo. Široka je 34 m, dolga 32 m in visoka 5,5 m.

Koralo tvori kompleksno omrežje koralnih polipov, s čimer se razlikuje od koralnega grebena, ki je skupek več ločenih koralnih kolonij.

Zakisovanje oceanov, ki nastaja zaradi povečane absorpcije ogljikovega dioksida, ogroža koralne organizme, novo odkritje pa po besedah raziskovalcev ponuja vsaj kanček upanja. Eric Brown, ki je znanstvenik za korale na raziskovalnem potovanju National Geographica, pravi, da je korala v dobrem stanju. "Medtem ko so bili bližnji plitki grebeni degradirani zaradi toplejšega morja, je ta velika zdrava koralna oaza v nekoliko globljih vodah svetilnik upanja."

Po nekaterih ocenah k odpornosti te korale prispeva večja globina morja, ki naj bi jo ščitila pred vplivi globalnega segrevanja.

Odkritje so znanstveniki objavili v času, ko v azerbajdžanski prestolnici Bakuju poteka podnebna konferenca ZN-a, ki pa bo le malo verjetno prinesla odločen odgovor na podnebne spremembe.

"Koral se ne sme izkoriščati"
Trevor Manemahaga, minister za podnebje na Salomonovih otokih, je na omenjenem vrhu za BBC povedal, da so ponosni na odkritje. "Želimo, da svet ve, da je to poseben kraj in da ga je treba zaščititi. Za gospodarsko preživetje se večinoma zanašamo na morske vire, zato so korale zelo pomembne, za naše gospodarstvo pa je zelo pomembno in kritično zagotoviti, da se naše korale ne izkoriščajo."

Majhne otoške države, kot so Salomonovi otoki, so izjemno občutljive za podnebne spremembe. Manemahaga je dejal, da je iz prve roke videl učinke globalnega segrevanja, saj povzroča močnejše ciklone in razjeda obalo, zaradi česar odnaša domove.