Odbor DZ-ja za okolje je po besedah poslanca Zaresa Tadeja Slapnika na ministra za okolje Roka Žarnića že septembra naslovil predlog, s katerimi bi problematiko obremenjevanja okolja začeli reševati, a so "prejšnji mesec žal dobili tako neodločen odgovor", da so ugotovili: "Edina pot, ki jo še imamo, je ta, da vložimo zakon."

Vrečke prepovedali v Somaliji in Bangladešu
Pet koalicijskih poslancev je tako pripravilo predlog zakona, ki predvideva uvedbo okoljskega prispevka, ki bi se ga obračunalo pri vsaki prodaji nakupovalne vrečke, s čimer bi zmanjšali porabo plastičnih vrečk. Njihova popolna prepoved, ki jo poznajo nekatere afriške države, Bangladeš in druge države, po direktivi EU-ja namreč ni mogoča.

Irski uspelo v nekaj tednih
Najuspešnejši primer omejitve plastičnih vreč je Irska, je povedal poslanec Luka Juri. Na Irskem so uporabo plastičnih vreč po sprejemu zakona in spremljevalni kampanji uspeli zmanjšati za 95 odstotkov.

Po predlogu zakona bi plastične vrečke razdelili v tri skupine. V prvi skupini so vrečke iz katerih koli plastičnih mas, ki skupaj predstavljajo vsaj 5 odstotkov vrečke. Zanje naj bi se obračunal okoljski prispevek najmanj 0,50 evra. V drugi skupini naj bi bile vrečke, ki so najmanj 95-odstotno razgradljive. Zanje bi se plačevala dajatev 0,40 evra. V zadnji skupini pa naj bi bile vrečke iz tekstilnih vlaken. Višina okoljskega prispevka za to vrsto vrečk naj bi znašala 0,20 evra.

Za biovrečke gojimo krompir
Poslanci so zakon pripravili v sodelovanju z organizacijo Ekologi brez meja, ki je "odgovorna" tudi za uspešno akcijo "Očistimo Slovenijo v enem dnevu". Po besedah Petre Matos, predstavnice organizacije, v Sloveniji vsako minuto zavržemo 900 vrečk, za izdelavo vseh, ki jih uporabimo v enem letu, pa gre v nič osem milijonov litrov fosilnih goriv.

Papirnate vrečke recikliramo šestkrat, nato postanejo odpadek
Matosova je opozorila tudi na biorazgradljive in papirnate vrečke. Papirnate namreč lahko recikliramo le šestkrat, nato pa postanejo odpadek, za t. i. biovrečke, ki so večinoma iz škroba, pa je treba gojiti krompir, kar je v času, ko so številni ljudje lačni, nesmisel, je dejala Matosova.

Predlog zakona predvideva 12-mesečno prehodno obdobje, v katerem imajo prodajalci čas, da se prilagodijo, sredstva, zbrana z dajatvami, pa naj bi se uporabljala le za izvajanje nadzora zakona, nepovratne finančne spodbude občanom pri naložbah v nove vire energije in vlaganja v večjo energetsko učinkovitost stavb.