Letošnji april je že osmi mesec, ki je pretopel glede na siceršnje, dolgoletne povprečne temperature. Foto: EPA
Letošnji april je že osmi mesec, ki je pretopel glede na siceršnje, dolgoletne povprečne temperature. Foto: EPA
Vremenoslovci si niso enotni, kakšno poletje se nam obeta. Foto: EPA
Kopalci v Trstu
V sosednjem Trstu se je že sredi aprila ob morju sončila množica ljudi. Foto: RTV SLO/T.O.

Čeprav še ni uradnih statističnih podatkov za april, je vremenoslovec Brane Gregorčič za MMC povedal, da bo letošnji april uvrščen "v sam vrh toplih in sušnih aprilov". Sušno obdobje z le manjšimi padavinami traja že od 20. marca, od povprečja pa močno odstopajo tudi podatki o aprilski temperaturi. Glede na dozdajšnje podatke so aprilske temperature v povprečju za 5 stopinj Celzija višje od siceršnjih aprilskih.

V prvih dveh tretjinah aprila je zapadla podpovprečna količina padavin. V večini Slovenije je padlo do 10 milimetrov padavin, kar je manj kot desetina povprečja v tem obdobju.

Različne napovedi za poletje
Napovedi za poletje se nekoliko razlikujejo med seboj, nobena pa ni povsem zanesljiva. Ameriški meteorologi za Evropo ne napovedujejo "zelo vročega" poletja, evropski pa "vroče, ne pa tudi izjemno vroče poletje".

Vseh osem zadnjih mesecev močno pretoplih
V zadnjih letih smo tudi v Sloveniji priča podnebnim spremembam, ki jih povzročajo izpusti toplogrednih plinov in ki se med drugim kažejo v vse toplejšem vremenu. Zadnja leta so v Sloveniji rekordo topla, še posebej pa so skrb vzbujajoči podatki za zadnjih osem mesecev, saj so bili prav vsi močno pretopli, trdi Lučka Kajfež Bogataj.

Pretekla jesen je bila najtoplejša od leta 1850, sledila pa ji je najtoplejša zima. Med zadnjimi 240 dnevi jih je bilo v Sloveniji "močno pretoplih" kar 210.

Najtoplejša leta, najhujše suše
Da so zadnja leta rekordno topla, potrjuje podatek, da je deset najtoplejših let po letu 1850 bilo prav med letoma 1992 in 2006. Izmed devetih hudih suš v Sloveniji v zadnjih 40 letih jih je bilo kar šest v zadnjih 15 letih, trdi Kajfež Bogatajeva.

Prezgodaj razvita naravna vegetacija
Pretoplo vreme ima posledice tudi na naravni vegetaciji, ki se je letos razvila dva do tri tedne prezgodaj. Za okoli dve stopinji Celzija so višje tudi povprečne temperature rek, Blejskega in Bohinjskega jezera ter temperatura morja. Pretoki rek so nižji od običajnih, snežne odeje je bilo v visokogorju znatno manj od povprečja, krajša je bila tudi smučarska sezona.

Kajfež Bogatajeva je prepričana, da se obetajo - če v kratkem ne bo obilnejših padavin -
zgodnja suša, težave v kmetijstvu in težave v proizvodnji hidroenergije.

Umanotera: Ključna je sprememba miselnosti
V fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera menijo, da bi morali "na novo opredeliti, kako živimo, kakšne potrebe moramo zadovoljevati zato, da preživimo, in katere so tiste potrebe, ki predstavljajo razkošje, ki si ga privoščimo na račun okolja in revnih. Ključna je sprememba miselnosti in arogance razvitega sveta, ki brezkompromisno živi, tako kot živi."