Skoraj 90 odstotkov nove energije (energije, ki je bila v letu 2016 dodana obstoječemu elektroenergetskemu omrežju), proizvedene v EU-ju, predstavlja energija iz obnovljivih virov, poroča Guardian. Od skupne moči 24,5 GW novih energetskih kapacitet, zgrajenih v EU-ju leta 2016, moč vetrne, solarne, biomasne in vodne energije znaša 21,1 GW, kar je 86 odstotkov nove energetske moči. Vetrna energija predstavlja več kot polovico energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Prvič v zgodovini je vetrna energija na drugem mestu med energenti, s čimer je prehitela premog. Na prvem mestu ostaja plin.

Največ novih vetrnic je v letu 2016 namestila Nemčija, medtem ko so Francija, Nizozemska, Finska, Irska in Litva podrle svoje dosedanje rekorde v postavitvi vetrne infrastrukture. Evropa je največjo investicijo na področju energetike, 27 in pol milijona evrov, vložila v gradnjo vetrnih elektrarn na morju. Vetrna elektrarna Gemini na nizozemski obali je največji projekt lanskega leta. Elektrarno so na omrežje priključili februarja 2016. Ko bo v tekočem letu gradnja končana, bo Gemini druga največja morska vetrna elektrarna na svetu.

Izvršni direktor WindEurope, Giles Dickson, ob tem pravi, da so številke namestitev in investicij za zdaj dobre, vendar ima žal le sedem evropskih držav jasno politiko glede vetrne energije po letu 2020. "Med članicami EU danes vidimo manj ambicij po obnovljivih virih, kot smo jih pred petimi ali tremi leti," je dodal. Vetrna energija še vedno predstavlja razmeroma majhen delež skupne proizvodnje energije. Industrija ocenjuje, da se bo na tem področju največ sprememb zgodilo takrat, ko bodo zaradi skupnih ciljev glede podnebnih sprememb v EU-ju začeli prisilno zapirati stare premogovne elektrarne.

Neusklajene članice Evropske unije
Poročilo WindEurope v letu 2006 kaže, da je Evropa glede vetrne energije razdeljena. Španija, Portugalska, Italija in Grčija, ki so predstavljale večinski delež rasti vetrne energije med letoma 2000 in 2009, so prenehale vlagati v novo infrastrukturo. Poljska je gradnjo novih vetrnih elektrarn ustavila z novim zakonom, po katerem te ne smejo biti preblizu zgradb. Število članic Evropske unije, ki se resno ukvarjajo s pridobivanjem vetrne energije, je tako vedno manjše. Nemčija, ki proizvede trikrat več vetrne energije kot katerakoli druga članica EU-ja, je lani namestila 44 odstotkov vseh novih vetrnih kapacitet v Evropi.

Dickson ob tem napoveduje, da bo vetrna energijska industrija z evropskimi prestolnicami lobirala za čimvečjo podporo vetrni energiji v energetskih in podnebnih načrtih posameznih članic. Osnutki teh morajo biti namreč predloženi Evropski komisiji do konca tekočega leta.