Upravno sodišče je 3. novembra s sodbo odpravilo odločbo, sprejeto decembra lani, s katero je vlada za projekt HE Mokrice potrdila prevlado javne koristi proizvodnje elektrike nad koristjo ohranjanja narave in s tem odprla možnost pridobitve gradbenega dovoljenja.
"Sodba je znova razgalila nedopustne in pomanjkljive prakse odločevalcev, zlasti ministrstva za okolje in prostor, pri odločanju o posegih v naravo. Sodba med drugim razkriva pomembna odstopanja od zahtev zavezujočih evropskih direktiv in nedopustna favoriziranja dokumentacije investitorjev, ki jih vodijo le ekonomski interesi," so v sporočilu za javnost poudarili v društvu, ki je tožnik v tem postopku.
Ob vsem vlado znova pozivajo, naj takoj začne graditi protipoplavno zaščito naselij na širšem območju Mokric, ki jo zdaj "povsem neupravičeno in izsiljevalsko veže na projekt HE Mokrice".
Postopek prevlade v EU-ju dovoljen le pod zelo strogimi pogoji
"Šlo je za prvo odločanje v Sloveniji po tem posebnem postopku prevlade, ki je v EU-ju dovoljen pod zelo strogimi pogoji. Postopek po t. i. habitatni direktivi se namreč uvede za projekte oz. posege takrat, ko je neki poseg v naravo neugodno ocenjen in zaradi naravovarstvenih razlogov ne more dobiti okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Investitor, ki predlaga postopek, potem dokazuje, da je projekt nujen zaradi drugih javnih koristi," so zapisali.
Upravno sodišče je po njihovih pojasnilih potrdilo navedbe društva, da pred izdajo odločbe vlade niso bili izpeljani potrebni postopki, zlasti ne izvedene presoje vseh vplivov in posledično celostnega vpliva, ki bi ga načrtovani poseg imel na posebna varstvena območja Natura 2000, v katera posega, in na vrste.
Presoja mora zajeti vse zaščitene habitatne tipe in vrste na vplivnem območju posega, kar se v primeru projekta HE Mokrice po pojasnilih društva ni zgodilo. "V okviru postopkov, ki so za projekt HE Mokrice tekli na agenciji za okolje in ministrstvu za okolje in prostor, nikoli ni bila izvedena ustrezna presoja in presojani vsi potrebni izravnalni ukrepi, posledično pa je tudi vlada odločitev o prevladi sprejela brez ustrezne podlage, kar je nesprejemljivo in neodgovorno," so dodali.
"Nedopusten pritisk ministra na strokovne službe"
Ob tem so spomnili, da je vlada lahko decembra lani odločila o projektu HE Mokrice zato, ker je omogočila pohitritev odločanja z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19. S tem je vlada posegla tudi v zakon o ohranjanju narave in procesno pohitrila postopek za HE Mokrice.
"Tukaj vnovič opozarjamo zlasti na vlogo ministra za okolje Andreja Vizjaka, ki je bil za projekt HE Mokrice zadolžen v svoji službi pred ministrovanjem (v investitorski družbi HESS ‒ Hidroelektrarne na Spodnji Savi) in je kot minister javno obljubljal izpeljavo projekta v najkrajšem času, čeprav so bile strokovne presoje projekta še v teku," so poudarili.
Tako javno izjavljanje ministra kot nosilca najvišje politične funkcije po oceni društva pomeni "nedopusten pritisk na strokovne službe, ki opravljajo presoje ‒ o projektu mora odločiti izključno stroka, ne želje politike ali interesi kapitala, kot denimo gradbincev in drugih podizvajalcev, ki so že prejeli posle".
Posebej problematična je po mnenju društva tudi ugotovitev upravnega sodišča, da odločevalci v postopku, torej agencija za okolje in okoljsko ministrstvo, sledita dokumentaciji, ki jo pripravi izdelovalec po naročilu nosilca nameravanega posega, investitorja, ki zasleduje predvsem ekonomske interese.
Sodišče je odločilo, da je tožba že utemeljena na osnovi napačno uporabljenih določb zakona o ohranjanju narave, gradbenega zakona in zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19. "Sodišče se zato ni opredelilo do ostalih tožbenih navedb, saj to za odločitev o tožbi ni bilo potrebno," so še navedli v društvu, ki bo vse druge navedbe nepravilnosti izpostavljalo v vseh nadaljnjih fazah tega postopka.
Odziv ministrstva za okolje
"Gre namreč za prvi primer uporabe te pravne možnosti v Sloveniji, torej prvi primer postopka prevlade javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave po 6(4) členu habitatne direktive," so poudarili.
Postopek ima tako kot druge države EU-ja po njihovih navedbah pravico uporabiti tudi Slovenija, zanikanje te pravne pravice, ki jo je Slovenija uporabila prvič v 17 letih, pa je po njihovem mnenju nesprejemljivo.
Upravno sodišče v postopku ni našlo napak, temveč je zaznalo le pomanjkljivost v koraku pred izvedbo postopka prevlade javne koristi energetike, ministrstvo pa zato napotilo k njeni odpravi, so na okoljskem resorju zapisali v sporočilu za javnost. Pomanjkljivost je po njihovih navedbah nastala zaradi sočasne uporabe treh zakonov, ministrstvo pa bo napotilo sodišča "v celoti upoštevalo, odpravilo postopkovne nedoslednosti in zadevo ponovilo".
"Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak za primer tega postopka ni nikoli vršil pritiska nad strokovnimi službami, ampak se je iz zadeve sam izločil, kar lahko potrdijo tudi strokovne službe na ministrstvu," so še zatrdili.
Zagotovili so tudi, da je bila izravnalnim ukrepom namenjena velika strokovna pozornost, da pa društvo za preučevanje rib ni predlagalo niti izboljšave ukrepov niti novih ukrepov.
Poleg tega so ponovili, "da brez izkoriščanja obnovljivih virov energije ne bomo dosegli brezogljične družbe".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje