Predsedujoči konferenci, azerbajdžanski minister za ekologijo in naravne vire Muhtar Babajev, je v uvodnem nagovoru dejal: "Smo na poti v propad. A to niso težave prihodnosti, podnebne spremembe so že tu. Ne glede na to, ali jih vidite ali ne, ljudje že trpijo, zato nas pozivajo k ukrepanju. COP29 je nepogrešljiv trenutek, da začrtamo novo pot naprej za vse. Ta podnebna konferenca je trenutek resnice za uresničitev pariškega sporazuma. Dokazati moramo, da smo pripravljeni izpolniti cilje, ki smo si jih postavili." V govoru na osrednjem stadionu v Bakuju je še dodal: "Azerbajdžan lahko služi kot most, a vi ga morate prečkati. Pravzaprav moramo vsi začeti teči."

Vodja ZN-a za podnebje Simon Stiell pa je pozval k sodelovanju vsega sveta. Bogate države je opozoril, da je velikopotezen nov cilj financiranja podnebnih ukrepov v najrevnejših državah v interesu vseh držav, tudi največjih in najbogatejših. "Bakuja ne smemo zapustiti brez
pomembnega rezultata," je poudaril.

"Podnebna katastrofa ogroža zdravje, povečuje neenakosti, škoduje trajnostnemu razvoju in ruši temelje miru. Najbolj so prizadeti ranljivi," pa je opozoril generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

Veliko je tudi kritik, da dogodek gosti prav Azerbajdžan, saj so v tej državi ob Kaspijskem morju nastale prve naftne vrtine na svetu, državni prihodki od nafte in zemeljskega plina pa so v letu 2023 predstavljali 35 odstotkov njihovega BDP-ja, kar je sicer manj kot 50 odstotkov izpred dveh let. Vlada je obljubila, da bo te prihodke v letu 2028 znižala na 22 odstotkov.

Leto 2024 bo "skoraj zagotovo" najbolj vroče v zgodovini meritev

Letošnja podnebna konferenca prihaja v obdobju, ko se ne samo v Evropi, temveč tudi v drugih delih sveta človeštvo spopada z vedno večjo pogostostjo in intenzivnostjo ekstremnih vremenskih dogodkov, ki so posledica podnebnih sprememb. Po napovedih znanstvenikov bo po lanskem rekordno vročem letu "skoraj zagotovo" najbolj vroče v zgodovini meritev tudi letošnje leto.

Daleč od spodbudnih so tudi ugotovitve iz nedavnega poročila Programa ZN-a za okolje (UNEP), da trenutno zastavljen tempo podnebnih ukrepov držav vodi do dviga globalnega segrevanja za 3,1 stopinje Celzija od predindustrijskega obdobja še v tem stoletju. Avtorji ob tem poudarjajo, da bo naslednje desetletje ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam, sicer bo kakršno koli upanje za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija izgubljeno.

Za 80 odstotkov vseh izpustov odgovornih 20 držav

Korenito bo treba zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, predvsem pri fosilnih gorivih – do leta 2030 za 42 odstotkov, do leta 2035 pa za 57 odstotkov. Kot še izhaja iz poročila, je bilo v letu 2023 za skoraj 80 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov odgovornih 20 največjih svetovnih gospodarstev. Tri države pa so lani ustvarile približno polovico vseh svetovnih izpustov ogljikovega dioksida – Kitajska 30 odstotkov, ZDA 11 odstotkov in Indija osem odstotkov.

Tudi po 30-letnih podnebnih pogajanjih se izpusti toplogrednih plinov torej še naprej povečujejo. Tudi Evropa doživlja hude posledice ekstremnih vremenskih pojavov. Kot je za Radio Slovenija dejala glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek, "bi to moral biti alarm ne samo svetovni ravni, ampak tudi za nas v Sloveniji, z vidika, kakšne bodo posledice, ki nam jih prinašajo podnebne spremembe". Tudi Slovenija mora opraviti svoj del naloge, to pa sta po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroša Vajgla sprejetje podnebnega zakona, ki naj bi bil na vladi potrjen v nekaj tednih, in posodobitev nacionalnega energetsko-podnebnega načrta.

"Finančni COP"

Letošnja podnebna konferenca velja za t. i. "finančni COP", na katerem se bodo poskušale države dogovoriti o povečanju mednarodne finančne pomoči, ki jo razvite države letno namenijo državam v razvoju za izvajanje podnebnih ukrepov tako na področju blaženja kot prilagajanja na podnebne spremembe in zelenega prehoda.

Glede na trenutno veljaven cilj mora okoli 40 najrazvitejših držav oziroma t. i. donatork, ki so tudi najbolj odgovorne za posledice podnebnih sprememb, od leta 2020 državam v razvoju za podnebne ukrepe letno nameniti 100 milijard dolarjev. To jim je prvič uspelo doseči šele leta 2022, kar je spodbudilo obtožbe revnejših držav, da se bogati del sveta izogiba izpolnjevanju odgovornosti. Finančne potrebe so velike – po ocenah okvirne konvencije bi države v razvoju za podnebne ukrepe do leta 2030 potrebovale 5,8 bilijona evrov.

Po izračunih UNEP-a pa razvijajoče se države potrebujejo kar milijardo dolarjev na dan (0,94 milijarde evrov) le za spopad s trenutnimi posledicami vremenskih nevšečnosti in podnebnih sprememb. A prejmejo manj kot desetino tega zneska, to je 75 milijonov dolarjev na dan.

Med države donatorice tudi Kitajska, Južna Koreja in zalivske države?

Podnebni pogajalci bodo v Bakuju poleg tega poskušali poiskati odgovore na vprašanja, kako strukturirati nov finančni cilj in kakšna naj bi bila nova višina sredstev. Čeprav se pojavljajo različne ocene glede tega, koliko sredstev je potrebnih za kritje potreb držav v razvoju, pa azerbajdžansko predsedstvo do podaje predloga konkretnega zneska ostaja zadržano. Pričakovati je, da bo končna številka novega finančnega cilja znana v sklepnem delu pogajanj. Razvite države, tudi EU, del katerega je Slovenija, bodo težile tudi k uresničitvi tega, da bi se razširil krog držav t. i. donatoric, zlasti na Kitajsko, Južno Korejo in hitro razvijajoče se zalivske države.

Predsedstvo kot pomemben vidik konference izpostavlja tudi operacionalizacijo 6. člena pariškega sporazuma, ki predvideva možnost trgovanja z izpusti ogljikovega dioksida na mednarodnih trgih. Cilj je vzpostaviti transparentna pravila igre in sistem preverjanja, ki se sicer pripravlja že več let.

Na uvodni dan konference bodo predstavniki držav najprej potrjevali dnevni red dogodka, za pogajalske mize pa sedli v popoldanskem času. Poganja bodo na sporedu tudi drugi in tretji dan konference, ko bo osrednji dogodek konference plenarno zasedanje voditeljev držav. Na t. i. vrhu voditeljev naj bi sodelovalo več kot 100 voditeljev držav. Z evropske celine bodo nacionalne izjave med drugimi podali voditelji Češke, Grčije, Madžarske, Italije, Poljske in Španije.

Nekatere države, kot je Papua Nova Gvineja, pa so napovedale, da bodo udeležbo na konferenci bojkotirale. Po pojasnilih države bo to trajalo toliko časa, dokler veliki onesnaževalci ne bodo dejansko naredili česa v smeri zmanjšanja svetovnega onesnaževanja.