Hidrologi sporočajo, da je konec rdečega opozorila tudi za Koroško. "Najnovejša informacija je prav ta, da zdaj za nobeno območje v državi ne velja več rdeče vremensko opozorilo, da se razmere umirjajo. Da bo sicer še deževalo, a reke naj ne bi več prestopile bregov, vsaj ne tako, da bi povzročale večjo škodo," je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar.

Hidrologinja Florjana Ulaga je pojasnila, da so nekoliko previdnejši le glede napovedi za Koroško, kjer pa tudi ne pričakujejo večjega razlivanja rek, zato rdečega hidrološkega opozorila ni več. "Želimo samo opozoriti, naj bodo ljudje res pripravljeni, če mogoče pride spet do nalivov, ki jih sicer ne pričakujemo. Rdečo smo odstranili, ljudi prosimo, naj spremljajo stanje," je povedala.

Razmere se umirjajo, nevarnost zemeljskih plazov

"Trenutno na Koroškem dežuje, vendar je stanje umirjeno. Enote na terenu odpravljajo posledice popoldanskega dežja, meteorne vode so povzročile predvsem poplavljene kleti, popoldanski dež pa ni povzročil kakšne kritične situacije, kot je to bilo na začetku avgusta," je v Odmevih pojasnila Nada Jeseničnik Krajnc iz regijskega štaba civilne zaščite Koroške.

"Na srečo so se razmere začele umirjati, tako na SV kot drugje po državi. Poplavlja reka Drava v svojem spodnjem toku, Mura se razliva znotraj protipoplavnih nasipov v manjšem obsegu, ostale reke, ki so popoldne hitro naraščale, na Štajerskem, Koroškem, Savinjskem pa so že začele upadati," pa je povedal Janez Polajnar, hidrolog z Agencije RS za okolje (Arso).

"Zaradi namočenosti tal in trenutnih padavin je ogroženost za nastanek plazov v praktično celotni Sloveniji. Še posebej so prizadeta območja, ki jih je prizadela že prejšnja ujma, celotno območje Koroške, Savinjska dolina, pa tudi praktično vsi hriboviti in gričevnati predeli Slovenije, kjer je visoka namočenost," je dodala Tina Peternel z Geološkega zavoda Slovenije.

Močni nalivi, toča in zalite kleti

Koroško je popoldne zajel močan dež. O težavah zaradi nalivov so poročali iz Slovenj Gradca, Dravograda, Radelj ob Dravi in Prevalj. Meteorna voda je zalila nekaj kleti in objektov, na terenu so gasilci.

Najbolj izpostavljena je prav Koroška, kjer je aktivnih več 100 plazov, nekateri od njih ogrožajo tudi stanovanjske objekte. Na Prevaljah so že včeraj preventivno evakuirali štiričlansko družino, ki že od začetka avgusta živi v strahu pred plazom. Na Ljubnem so na primer za morebitne nujne evakuacije pripravili prostore v šoli, toda doslej evakuacija še ni bila potrebna.

Zaprti cesti Dravograd–Ravne in Dravograd–Libeliče

Preventivno sta do preklica zaradi grozečih plazov še vedno zaprti državni cesti Dravograd–Ravne na Koroškem in Dravograd–Libeliče, kjer je plaz še posebej obsežen. Dodatni plazovi sicer vodjo slovenjgraškega centra za obveščanje skrbijo tudi v večernih urah, saj so napovedane obsežnejše padavine. Gasilci v regiji so zato še naprej v pripravljeni na intervencije.

Gasilci so največ dela na Koroškem imeli z odmaševanjem jaškov, intervencije zaradi meteornih voda in podtalnice so bile predvsem na Ravnah na Koroškem, Prevaljah in v Mežici. V Črni na Koroškem niso zaznali težav, reka Meža ima namreč po zadnjih poplavah zelo razširjeno strugo, je navedla vodja regijskega centra za obveščanje uprave za zaščito in reševanje Slovenj Gradec Nada Jeseničnik Krajnc.

Ogrožena je tudi Gorenjska. Na Škofjeloškem, v dolini Hrastnice so preventivno evakuirali nekaj domačinov. Župan Škofje Loke Tine Radinja: "Skladno s predhodnim dogovorom s civilno zaščito in obiski geologov smo preselili ljudi na varno in tudi živino odmaknili od tam, kjer bi jih lahko ogrožal zemeljski plaz."

V Pomurju v okolici Murske Sobote je popoldne padala toča.

Poveljnik Civilne zaščite za Zasavje Simon Las je dejal, da je stanje v njihovi regiji obvladljivo. Iz strug rek ni bilo treba umikati težke mehanizacije.

Tudi na zahodnem Štajerskem so vode ostale v strugah, je ugotovil poveljnik civilne zaščite za zahodno Štajersko Janez Melanšek. V naselju Lepa Njiva v občini Mozirje po navedbah Uprave RS za zaščito in reševanje poročajo, da je zemeljski plaz odnesel del ceste.

Na območju mariborske izpostave uprave za zaščito in reševanje so do 18. ure našteli okoli 40 intervencij v sedmih občinah, največ v Rušah. Poveljnik ruške civilne zaščite Gregor Krofič je za STA povedal, da je meteorna voda zalila kletne prostore več stanovanjskih objektov in nanesla naplavine na cestno infrastrukturo. Poplavljena je glavna cesta v Bistrici ob Dravi, a po njej še vedno poteka promet, cesto v Log je poškodoval plaz.

Poleg Ruš so bila potrebna posredovanja še v občinah Maribor, Kungota, Duplek, Selnica ob Dravi, Rače - Fram in Poljčane, je povedala vodja mariborske izpostave uprave za zaščito in reševanje Ivanka Grilanc. V večini primerov so morali gasilci črpati vodo iz zalitih kleti, v Dupleku pa med drugim odstraniti podrto drevo in v Poljčanah posredovati zaradi odkrite strehe objekta. V Pesnici je deževje podrlo šotor gospodarske družbe.

Vremenska postaja Maribor-Vrbanski plato je med 16.30 in 17. uro zaznala močan naliv, v katerem je padlo 23 milimetrov padavin. "Ob tem lahko narastejo hudourniški vodotoki. Padavinsko območje bo kmalu zapustilo Slovenije, novih močnejših padavin na tem območju nekaj časa ne bo," sporočajo z Agencije RS za okolje (Arso).

Drava in Mura bosta poplavljali znotraj nasipov

Drava se razliva le na običajnih površinah, drugje ostaja znotraj svoje struge. Pretoki na hidroelektrarnah se po podatkih Dravskih elektrarn Maribor (DEM) gibljejo do največ 890 kubičnih metrov na sekundo.

Glede na najnovejše hidrološko poročilo Arsa, bo Drava poplavljala tudi zvečer in ponoči. Danes zvečer in ponoči bo predvidoma narasla Mura, ki se bo prav tako po pričakovanjih razlivala znotraj protipoplavnih nasipov. Tudi hudourniški vodotoki, zlasti v Podravju in porečju Savinje, bodo popoldne in ponoči še naraščali. Zaradi spremenjenih odtočnih razmer lahko reke in hudourniki v porečjih Meže in Savinje poplavljajo na neobičajnih območjih.

Reke in hudourniki bodo tudi drugje po državi čez dan in v noči na sredo še naraščali. Zaradi spremenjenih odtočnih razmer lahko reke in hudourniki zlasti v porečjih Meže in Savinje poplavljajo na neobičajnih območjih. Ob močnejših nalivih se lahko razliva tudi zaledna voda, svari Arso.

Težišče dogajanja se seli na vzhod

Težišče vremenskega dogajanja se seli na vzhod, predvsem na območje Zasavja, savinjske in podravske regije, Koroške in tudi precejšnjega dela Štajerske, je na dopoldanski Arsovi novinarski konferenci povedal vremenoslovec Branko Gregorčič. Kot napovedujejo na Arsu, lahko tam pade od 50 do 80 litrov dežja na kvadratni meter, krajevno tudi do 100 litrov na kvadratni meter. Dodal je, da bodo padavine tokrat bolj enakomerno razporejene.

"Kaže, da bo čez dan in tudi ponoči še deževno. Pojavljali se bodo nalivi, tudi nevihte. Te padavine se bodo v naslednjih urah okrepile, pričakujemo, da bo dogajanje vendarle manj eksplozivno kot včeraj, ko so nastajale močne nevihte. Ampak lahko pa dalj časa dežuje na podobnih mestih, zato smo izdali oranžno opozorilo," je za Televizijo Slovenija pojasnil vremenoslovec Blaž Šter.

Padavine bodo bolj enakomerne, na Koroškem so zaskrbljeni zaradi spremenjenih strug vodotokov

Naraščanje rek se bo nadaljevalo predvsem v severni in vzhodni Sloveniji, tudi na območjih, ki so bila prizadeta v prejšnjih poplavah, torej v porečju Savinje, Dravinje, Drave in Mure. Predvidoma se bosta v manjšem obsegu razlivali predvsem Drava in Mura, napoveduje Arso. Dopoldne se lahko razlije tudi morje na najbolj izpostavljenih delih obale. "Ne pričakujemo več tako močnih nalivov, ampak bo šlo bolj za dolgotrajnejši dež. Ker bodo padavine nekoliko bolj enakomerne, bodo reke tudi lahko počasneje naraščale oziroma bodo sproti odvajale to vodo," je za Radio Slovenija napovedal hidrolog z Arsa Andrej Golob.

Sorodna novica Na Koroškem preventivno evakuirali del prebivalcev, voda poškodovala več cest

Kot je na novinarski konferenci opozoril Janez Polajnar, hidrologe skrbi predvsem to, da bo drugi padavinski val padel na že razmočeno podlago. V ponedeljek je na Koroškem in v savinjski regiji padlo med 40 in 50 litri dežja na kvadratni meter, danes bi lahko padla podobna ali celo večja količina padavin. "Zato bi lahko dodatno narasli hudourniki in se bo razlivala padavinska voda. Zaradi prizadetosti tega območja ne moremo napovedati, kako se bo ta voda raztekala, zato je danes tu potrebna še posebna previdnost," je poudaril Polajnar.

Drava se razliva, ko je pretok večji od 900 kubičnih metrov

Trenutno zaradi dotoka večje količine vode v Slovenijo v spodnjem toku, pod jezom Markovci, že poplavlja Drava. Ponoči je bil njen pretok 1100 kubičnih metrov na sekundo, "zdaj se ta visokovodni val pomika po Sloveniji," je dopoldne pojasnil Polajnar. Do razlivanja Drave v spodnjem toku pride, ko je pretok reke v pritoku v državo, torej v Dravogradu, večji od 900 kubičnih metrov na sekundo. "Ponoči, okoli enih zjutraj, so nam Avstrijci sporočili, da bodo spustili 1100 kubičnih metrov na sekundo, in ta visokovodni val potuje proti jezu Markovci."
Zato se od jeza do hrvaške meje pričakuje razlivanje Drave na kmetijskih površinah.

Razlila se bo tudi reka Mura, a za zdaj kaže, da bo to znotraj protipoplavnih nasipov. "Čez dan pa lahko pričakujemo razlivanja manjših hudourniških vodotokov tudi v Zasavju in na območju predalpskega hribovja. Kot kaže, so težišče današnjega dogodka ravno ranljiva območja na Koroškem, v savinjski regiji in na območju Slovenskih goric. Tam lahko padavinska voda poplavi na neobičajnih mestih, narastejo lahko tudi hudourniški vodotoki," je napovedal Polajnar.

Kot je povedala direktorica direkcije za vode Neža Kodre, pripadniki direkcije ostajajo v pripravljenosti, če bo treba na terenu izvesti še kakšne interventne ukrepe. Ponoči lahko hitro in ponekod močno narastejo tudi posamezne manjše reke in hudourniki v osrednjem delu države, zlasti na Notranjskem, v predalpskem hribovju ter na območju Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Na vseh teh območjih so možne poplave ob vodotokih ter poplave padavinske in zaledne vode.

Opozorila pred sprožanjem plazov

Geološki zavod Slovenije opozarja tudi na povečano nevarnost vnovične aktivacije zemeljskih plazov. "Zemljina je izjemno namočena, tako da obstaja povečana nevarnost za nastajanje plazov tudi na območjih, ki doslej niso bila prizadeta. Opozorilo velja za večji del Slovenije, posebno pozornost pa je treba posvetiti območjem, ki so že bila prizadeta, ker je nevarnost za nastanek ali ponovitev plazov še dodatno povečana," je opozoril direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec.

"Dodatno pozornost predlagamo tudi pri morebitnih padcih vodotokov hudournikov in rek. V teh primerih prosimo za posebno pozornost vse, ki opazujejo, prebivalce, interventne skupine, da se umaknejo od takih presahnjenih vodotokov do tokrat, ko bo ocenjen razlog, ki je takšen zmanjšani pretok povzročil," je pozval Bavec. Opozoril je tudi, da povečana nevarnost za nastanek plazov ne bo izginila s koncem dežja, ampak bo ostala še nekaj ur, najverjetneje več dni.

Uporaba siren za javno alarmiranje

Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je na novinarski konferenci pojasnil, da so že v ponedeljek občinam predlagali, naj uporabljajo sirene za javno alarmiranje in da hkrati predhodno, "za obdobje, ko so napovedane padavine, povedo prebivalcem, da bodo sirene tulile v ta namen". Prebivalci tako razumejo, zakaj se sirena oglaša, zato jim ni treba iskati informacij na spletu in za pojasnila klicati na številko 112.

"V preteklih dogodkih smo jo uporabili že velikokrat, in mislim, da je ta način komunikacije prinesel veliko dobrega," je dejal Šestan, ki je ob tem izrazil tudi upanje, da bo dan minil brez večjih težav.

V drugi polovici tedna brez vremenskih posebnosti

Vremensko dogajanje se bo po napovedih vremenoslovcev umirilo v sredo, ko bo sicer še oblačno z občasnim dežjem, v južni Sloveniji pa bo še možna kakšna nevihta. Še bodo naraščale reka Mura, Sava v spodnjem toku ter reke v južni Sloveniji, opozarja Arso.

Pihal bo severni oz. vzhodni veter, na Primorskem večinoma šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem do 22 stopinj Celzija.

V drugi polovici tedna kaže na deloma jasno vreme brez večjih vremenskih posebnosti.