Kot je razvidno iz recenzije, ki jo je izdelal Inštitut za okolje in prostor iz Celja, objavljena pa je na spletnih straneh šoštanjske občine, je gorivo, pridobljeno iz nenevarnih odpadkov (SRF), primerno za sežigalnice, čemur pa Teš ni namenjen. Po presoji omenjenega inštituta se bo emisija ogljikovega dioksida pri sosežigu zmanjšala, vendar pa ni upoštevana emisija ogljikovega dioksida iz tovornjakov, saj se še ne ve, na katero lokacijo bodo vozili odpadke in kdo bo njihov dobavitelj.

Delno nadomeščanje lignita z gorivom SRF po navedbah inštituta ne bo bistveno podaljšalo obratovanja Premogovnika Velenje, bo pa poslabšalo kakovost okolja. V primeru sosežiga inštitut svetuje, da se preuči možnost dovoza odpadkov po železnici. Menijo namreč, da je vnos nenevarnih odpadkov v peč fleksibilen proces, zato bi lahko uporabili počasnejšo dostavo z železnico do mesta odvzema ali vsaj transportni trak, kot že zdaj za uprašen lignit.

Izračun je pokazal, da se vsebnost težkih kovin pri uporabi goriva iz nenevarnih odpadkov povečuje, a ostaja znotraj mejnih vrednosti, navaja inštitut. Primerjava vsebnosti težkih kovin v lignitu in mešanici lignita s trdim gorivom kaže, da mejne vrednosti težkih kovin pri nobenem od goriv niso prekoračene, so pa pri dodajanju goriva iz nenevarnih odpadkov lignitu vrednosti skoraj vseh težkih kovin precej višje kot samo pri sežigu lignita.

Starši zjutraj ne morejo vedeti, ali se bo otrok na poti v šolo nadihal strupov

"Le vsebnost žvepla je manjša v SRF-ju v primerjavi z lignitom. Vendar z vidika zdravja in vpliva na okolje žveplo ni problematično, saj so njegove emisije zmanjšali v Tešu na minimum. Problem predstavljajo težke kovine, ki se v okolju nalagajo in prehajajo v ljudi s hrano, z vdihavanjem in skozi kožo ter se nalagajo v različne organe in povzročajo obolenja. Imenujemo jih tudi tihi dolgoročni ubijalci. Tako so na primer tarčni organ za kadmij ledvice," opozarjajo na inštituta.

Pojasnili so tudi, da za elemente, ki so v SRF-ju v večjih koncentracijah kot v lignitu, to so kadmij, arzen, nikelj, svinec, ne obstaja spodnja meja toksičnosti. So rakotvorni, mutageni in teratogeni. "V vsakem primeru govorimo o večjem tveganju za številne bolezni, posebej pri vplivu na reproduktivne organe; vse je odvisno od tega, kaj in koliko se bo še sproščalo," navajajo na inštitutu.

Poudarili so tudi, da se veliko govori o varnosti, ki naj bi jo okoliškim prebivalcem zagotavljal reden nadzor nad emisijami nekaterih snovi v zrak, vendar podatkov, ki bi staršem že zjutraj povedali, ali lahko otroka varno peljejo peš v šolo ali pa se bo na poti do šole nadihal strupov, ni. Opozorili so še, da v poročilu Teša o vplivih na okolje ni znano, od kod bo gorivo SRF prišlo in kdo je njegov dobavitelj. V Sloveniji odpadke običajno odpeljemo v Avstrijo in na Madžarsko, torej je v prvi fazi predviden uvoz SRF-ja iz tujine, so ocenili.

Teš: Upoštevali bomo vsa argumentirana in strokovna stališča

Kot so povedali v Tešu, bodo recenzijo lahko komentirali, potem ko jo bodo skupaj z izdelovalci poročila o presoji vplivov na okolje temeljito proučili. Ob tem bodo upoštevali vsa stališča, ki so argumentirana in strokovno podkrepljena. Predstavitev omenjenega poročila, ki je trenutno v uradnem postopku na okoljski agenciji, in odgovore na recenzijo bodo podali šoštanjskim občinskim svetnikom ob obravnavi recenzije na seji občinskega sveta.

"Različne študije so pokazale, da je v Sloveniji dovolj primernih odpadkov za izdelavo kakovostnega goriva SRF, kakršnega nameravamo uporabljati v Tešu. Prav tako so tudi vse dosedanje analize in študije, ki smo jih pripravili, pokazale, da je Teš vsekakor primeren za sosežig goriva SRF. To ne nazadnje potrjujejo tudi številne izkušnje iz tujine, denimo iz Nemčije, kjer tovrstno gorivo uporabljajo že vrsto let," so navedli.

Dodali so še, da bodo od projekta sosežiga odstopili, če bi se v nadaljevanju uradnega postopka izkazalo, da projekt ni skladen z okoljsko zakonodajo oziroma da bi lahko negativno vplival na okolje in zdravje ljudi.

V Tešu menijo, da bi sosežig zmanjšal negativne vplive na okolje

Teš namerava poskusni sosežig goriva SRF zagnati konec leta 2021, redni sosežig pa predvideva od začetka leta 2022. Po presoji vodstva Teša je načrtovani projekt sprejemljiv, saj da ne poslabšuje trenutne okoljske slike Šaleške doline. Kot so pred časom zapisali v družbi, so bili v poročilu o presoji vplivov na okolje upoštevani vplivi na okolje in ljudi, ki bi z uvedbo sosežiga nastali med prilagoditvijo Teša – tako med izvajanjem sosežiga kot tudi ob prenehanju. Vsi vplivi med obratovanjem so ocenjeni kot nebistveni, so poudarili poleti.

Kot so dodali, so rezultati presoje pokazali, da bi načrtovani sosežig zmanjšal negativne vplive na okolje; zlasti bi bilo manj izpustov ogljikovega dioksida. V okvirih dopustnih mejnih vrednosti bi bili tudi vsi drugi vplivi na okolje. Naložba v sosežig naj bi stala od šest do 10 milijonov evrov.

V Tešu bi letno porabili do največ 160.000 ton goriva oz. do največ šest odstotkov masnega deleža k osnovnemu gorivu lignitu. To gorivo bi v Teš predvidoma dostavljalo 25 tovornjakov na dan šest dni v tednu. Dovoz bi potekal v zaprtem tovoru, sprejetje in odmerjanje pa bi izvajali v zaprtem objektu s sistemom podtlaka in odvodom zraka v višje zračne plasti.