Strah prebivalcev ob Savinji in njenih pritokih, da jeseni ne bi vnovič obsežno poplavljalo, je upravičen, se strinjajo ribiči. Struge je nujno treba hitro popraviti in očistiti, a ukrepi morajo biti premišljeni. "Bojimo se, da bi ti ukrepi kazili podobo naslednjih 30 let. Bojimo se betoniranja, bojimo se kamnitih zložb, ki so z betonom in železom vpete v naravo," opozarja predsednik celjske Zveze ribiških družin Boštjan Zagožen.

Dodaja, da taki ukrepi tudi niso učinkoviti. "Tam, kjer so uporabili naravni material, kot je les, so te zložbe obstale, so obvarovale brežine in nasipe. Tam, kjer se je gradilo po starejši metodi, kjer se uporabljata samo kamen in beton ter čisti kanal, pa se je po tej ujmi videlo, da jih je povodenj načela oziroma porušila."

Ribiški turizem je na tleh

V Zgornji Savinjski dolini, ki je postala raj za muharjenje, saj je letno privabila več kot tri tisoč ribičev z vseh koncev sveta, je povodenj popolnoma uničila ribogojnice in drugo infrastrukturo, v strugah pa pomorila živež. "Voda se še ni zbistrila. Ocenjujemo pa, glede na videno ob reševanju rib, da je povodenj, odvisno od rečnega odseka, uničila od 70 do 100 odstotkov ribjega in drugega živeža," pove predsednik Ribiške družine Ljubno ob Savinji Gregor Križnik.

Po veliki povodnji leta 1990 je ribištvo potrebovalo več kot 10 let, da se je znova postavilo na noge. V zadnjem obdobju so se z njihovo pomočjo obnovile avtohtone ribje vrste, zdaj so, kot pravijo, vnovič padli na točko nič.