Zavod RS za varstvo narave pa opozarja, da naj bodo morebitni obiskovalci rastišča previdni. Poškodovanje ali trganje redkih zaščitenih rastlin je tudi kaznivo dejanje. Zagrožena kazen pa do osem let zapora.

Žički grobeljnik, od 10 do 20 centimetrov visoka zelnata trajnica, ki aprila za kratek čas zacveti v sončno rumeni barvi, je endemit. To pomeni, da raste le v okolici Žič in nikjer drugje na svetu. V Bosni in Hercegovini so sicer odkrili še eno rastišče, a še ni potrojeno, da gre za enako rastlino: "To je termofilna rastlina, toploljubna, ki raste na kamnih. Je križnica, tako kot zelje," pove biologinja Darinka Gilčvert Berdnik.

Rastlino je prvi na začetku prejšnjega stoletja opisal avstrijski botanik Baumgartner. Pobudo za zaščito rastišča pa je pred dobrima dvema desetletjema dala prav Darinka Gilčvert Berdnik: "Takrat sem skupaj s kolegom Andrejem Seliškarjem popisovala rastline. Ugotovila sva, da je na žalost na tem rastišču gramoz, skladišče za posip cest. Andrej mi je rekel, da sem domačinka in bi morala to nekako urediti."

Z osnovnošolci, ki so obiskovali njen biološki krožek, s tamkajšnjim turističnim društvom in domačini so nato rastišče očistili. Občina pa ga je zaščitila kot naravni spomenik.

Spominski kovanec

Pred dvema desetletjema so skovali tudi spominski kovanec z motivom žičkega grobeljnika. Prodajali so ga v Žički kartuziji. Obiskovalci so tam lahko kupili tudi rastlino. Vrtnarji so jo namreč razmnožili. Kovanci so šli za med, rastline malo manj. "To je rastlina, primerna za skalnjake, drugače pa je to precej neugledna rastlina," še doda biologinja.

A domačini so na njo zelo ponosni. Po dvajsetih letih jo bodo spet upodobili na spominskem kovancu, prav tako razmišljajo, da bi jo vnovič razmnožili in začeli prodajati obiskovalcem bližnjega samostana. "Ta ideja nam ni tuja in jo bomo spet z neko previdnostjo in vnemo skušali spraviti do ljudi," pojasni predsednik Krajevne skupnosti Žiče Jožef Satler.

Promocija je dvorezen meč

"Turistična društva, lokalne skupnosti v želji po neki promociji kraja in pa po povečanem obisku večkrat promovirajo taka rastišča. Kar pa pomeni, da obiskovalci množično prihajajo v času cvetenja. Vsak obiskovalec si želi v svojem telefonskem aparatu imeti najlepšo sliko, najlepši cvet, a pri tem pomendra še pet drugih cvetov," opozarja vodja Območne enote Celje Zavoda RS za varstvo narave Tanja Košar Starič. Te rastline pa ljudje pogosto tudi odnesejo: "Zbiratelji si namreč želijo v svojih zbirkah imeti take redke rastline. To je velika težava, saj je v ozadju tudi komercialna komponenta."

Do osem let zapora za kršitelje

Pred kratkim so neznanci izkopali približno 10 velikonočnic na Boču, pred leti na enem od redkih rastišč kar 60 primerkov clusijevega svišča. A tako početje je kaznivo dejanje, poudarja Tanja Košar Starič: "To pomeni, da dolgoročno lahko pride do izumrtja na tem rastišču. Za storilce teh dejanj je zagrožena kazen do tri, pet ali celo osem let zapora. Vse ljudi, ki opazijo, da se take stvari dogajajo, pa pozivamo, naj jih prijavljajo policiji."

Cilj je butični turizem

V Slovenskih Konjicah slabih izkušenj z obiskovalci rastišča žičkega grobeljnika do zdaj niso imeli. Množičnega turizma pa si tudi v prihodnje ne želijo, pove Rosana Šuc Ravničan iz Turističnega društva Žička Gora: "Cilji so usmerjeni predvsem v butični turizem. Želimo si, da se naši krajani kljub razvoju turizma počutijo dobro, ne moteno."

To pa velja tudi za redek žički grobeljnik.