Investitor je vlogo za sklenitev služnostne pogodbe vložil septembra 2020, občinski svet občine Ruše v prejšnji sestavi pa je novembra 2021 podal soglasje. Kot so pred četrtkovo sejo v gradivu pojasnili na občini, se je v zadnjih dveh letih pojavila vrsta novih vprašanj, zato je občina podprla pobudo Partnerstva za Pohorje, da je za takšen projekt treba začeti postopek sprememb državnega prostorskega načrta.
Ruška občina tako julija lani, ko je prejela ponudbo za sklenitev pogodbe za ustanovitev služnosti v javno korist, te ni podpisala. Za takšen korak so se odločili, ker je območje širitve starih in postavitve novih dostopnih poti slabo definirano, s strani ministrstva pa so bili obveščeni, da jim nadomestilo za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter po uredbi ne pripada.
Po njihovih podatkih vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja po integralnem postopku obravnava ministrstvo za naravne vire in prostor, ki pa jih še ni pozvalo k sodelovanju oziroma morebitni izdaji mnenja o sprejemljivosti gradnje kablovoda za vetrne elektrarne. Te naj bi sicer stale na zemljiščih občine Slovenska Bistrica. Investitor je aprila podal zahtevo za omejitev lastninske pravice in služnosti v javno korist, ki ji ruška občina nasprotuje, za zdaj pa postopek odločanja še teče.
Ponovno razpravo v zvezi s tem projektom je že na prejšnji seji občinskega sveta zahtevala svetinška skupina Gibanja Svoboda. "Gre za kablovod, ki bi povezoval vetrne elektrarne na vrhu Pohorja z distribucijskim omrežjem električne energije. Opozarjamo, da bi takšen poseg v naravo povzročil nepopravljivo škodo za okolje in bi ogrozil turistični potencial območja," so zapisali v ruškem občinskem odboru te stranke.
Opozorila o drobljenju projekta
Ruški občinski svet je sklepe, s katerimi zavrača gradnjo vetrnih elektrarn na Pohorju, sprejel isti dan, ko so o tem razpravljali tudi svetniki občine Slovenska Bistrica. Ti so na četrtkovi izredni seji prav tako brez glasu proti potrdili obvezno razlago prostorskih ureditvenih pogojev na območju občine, s katero so investitorje dodatno opozorili, da lahko na območjih kmetijskih zemljišč gradijo le male vetrne elektrarne do nazivne moči enega megavata.
Župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar je prepričan, da bi morala glavno vlogo pri odločanju o tako velikem projektu prevzeti država in da bi investitor moral zaprositi za spremembo državnega prostorskega načrta, ne pa da se temu izogiba z drobljenjem projekta na več manjših. Slednje zakonodaja dopušča, če gre za vetrne elektrarne z močjo manj kot deset megavatov.
Projektna družba Energija na veter, ki pripravlja projekt, je že večkrat zagotovila, da so pri pripravi projekta s pomočjo stroke dobro preučili možne vplive na naravo. Da so se projekta, ki je tudi del posodobljenega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta do leta 2030, lotili skrbno in s pomočjo stroke, še zatrjujejo ter dodajajo, da gradnja in obratovanje vetrnih elektrarn ne bosta povzročala čezmernih obremenitev okolja, vplivi na gozd pa da bodo nebistveni, saj ne bo prišlo do resnejšega manjšanja gozdnih površin. V študijah je bilo namreč ugotovljeno, da bo posek gozda predstavljal manj kot 0,02 odstotka gozda na Pohorju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje