Podjetje Energija na veter ima v načrtu izgradnjo 35 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev in Areha ter v drugi fazi še 21 vetrnih elektrarn na območju Rogle. Če bo projekt v celoti izveden, bo veduta Pohorja popolnoma spremenjena, saj se bo več kot 150 metrov nad vrhovi pohorskih smrek dvigalo 56 vetrnic.

Kot so za MMC pojasnili v podjetju, je trenutno projekt Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica v fazi integralnega postopka izdaje gradbenih dovoljenj za vseh 56 vetrnih elektrarn. Prav tako je bila izdelana presoja vplivov na okolje, ki jo je po naših informacijah pripravilo podjetje ZaVita. Ugotovljeno je bilo, da je vpliv na okolje in zdravje ljudi v času gradnje, v času obratovanja in v času opustitve vetrnih elektrarn, sprejemljiv.

Vetrnice bodo visoke približno 200 metrov. Stolp se bo dvigal dobrih 130 metrov v višino, dolžina posamezne elise pa je slabih 70 metrov. Če si predstavljamo krog, ki ga z vrtenjem rišejo elise, njegova površina pri tovrstnih vetrnicah ustreza površini skoraj dveh nogometnih igrišč, oriše Marko Čepin s fakultete za elektrotehniko. Nazivna moč posamezne vetrne elektrarne bo znašala 3,5 megavata. Nazivna moč nam pove, koliko "moči" zmore vetrnica maksimalno proizvesti. "Če bo veter močno pihal, bo vetrnica proizvajala 3,5 MW, a v povprečju bo pihalo manj, v povprečju bo proizvedenih 20 odstotkov nazivne moči, glede na to, kako močan veter piha pri nas," pojasnjuje Čepin in dodaja, da je vetrna energija relativno draga, a da cena nujnega prehoda na obnovljive vire energije pač ni nizka.

Kakšna bi bila odkupna cena elektrike, po pojasnilih podjetja Energija na veter za zdaj še ni mogoče predvideti. Cene se, kot dodajajo, določajo v pogodbah o odkupu proizvedene elektrike, ki se sklepajo tik pred začetkom delovanja objektov.

In kakšna je vrednost projekta? V podjetju odgovarjajo, da gre za poslovno skrivnost. Pojasnili pa so, da bodo sredstva črpali iz različnih virov. "Tudi Evropska unija intenzivno vlaga v področje obnovljivih virov energije, na kar tudi računamo v okviru projekta Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica," so zapisali.

Nasprotovanja projektu, ki bi usodno posegel v neokrnjeno naravo

Pred dvema tednoma se je na protestu v Slovenski Bistrici zbralo okoli 50 ljudi, ki ostro nasprotujejo projektu. Kot opozarjajo v iniciativi Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, bo neokrnjena narava, ki omogoča številne turistične dejavnosti na Pohorju, s 56 vetrnicami popolnoma degradirana. Vetrnice bodo približno šestkrat višje od smrek, nekateri posegi, vezani na izgradnjo vetrnega polja, so načrtovani manj kot 100 metrov od Črnega jezera in gozdnega rezervata Škrabarca.

Za postavitev posamezne vetrnice bo treba posekati 70 x 40 metrov gozda, v dolžini 34 kilometrov naj bi bilo gozd potrebno sekati tudi za vgradnjo vkopanega kablovoda. Za prevoz sestavnih delov vetrnic naj bi bilo treba razširiti ceste na najmanj štiri metre, v ovinkih pa še nekoliko več, opozarja iniciativa.

Zakaj projekt ni voden prek državnega prostorskega načrta?

Na nekatere nekorektnosti pri umeščanju vetrnic v prostor opozarja župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar, ki meni, da bi moral biti tako obsežen projekt voden prek prostorskega državnega načrta, na kar je občina že večkrat opozorila tudi pristojna ministrstva.

Zanimivo je, da je občina Slovenska Bistrica za prvi del projekta, ki predvideva izgradnjo 22 vetrnic, prejela 11 vlog za izdajo gradbenih dovoljenj različnim investitorjem, pridobivanje gradbenih dovoljenj pa je združeno v integralni postopek. Vsaka od enajstih vlog za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih je prejela občina, vključuje po dve vetrnici.

A prav razdrobljenost vlog naj bi opravičevala, da postopek umeščanja prvih 22 vetrnih elektrarn ni voden prek državnega prostorskega načrta, kar bi bilo sicer po navedbah župana Žagarja za tako obširen projekt nujno, saj to predvideva zakonodaja. Za izdajanje gradbenih dovoljenj za elektrarne z nazivno električno močjo, večjo od 10 megavatov, je namreč v okviru državnega prostorskega načrta pristojna država. Skupna nazivna moč dveh vetrnic znaša 7 megavatov, že skupna nazivna moč treh vernic bi to mejo presegla, saj bi znašala 10,5 megavata. Župan Slovenske Bistrice ima zato občutek, da se projekt načrtno drobi.

Skupna nazivna moč prvega dela projekta, ki predvideva postavitev 22 vetrnic, znaša 77 megavatov, vseh 56 vetrnic skupaj pa 196 megavatov. "Zakon v tem primeru predvideva državni prostorski načrt in če sem prav seznanjen, se v Sloveniji vodi vsaj pet postopkov DPN-jev za umestitev vetrnih elektrarn v prostor. Ne vem, zakaj potem tudi pri nas to ne bi bilo mogoče? Pri tem vztrajamo, ker bi želeli, da se postopek vodi transparentno in da se podajo odgovori na številne pomisleke, od okrnitve narave do konkretnih gradbenih posegov."

Kot dodaja Žagar, pa gre v vsakem primeru za hud poseg v naravo. Del Pohorja je vključen v Naturo 2000, pripravlja se tudi projekt Regijski park Pohorje. Čeprav turizem ni primarna dejavnost občine Slovenska Bistrica, je Pohorje vseeno eden njihovih glavnih atributov, osrednji turistični biser pa predstavlja tudi številnim sosednim občinam.

Na drugi strani v podjetju Energija na veter poudarjajo, da bi izgradnja celotnega vetrnega polja ključno prispevala k izpolnitvi strateških ciljev Slovenije glede obnovljivih virov energije in zagotovila pomemben delež doma proizvedene zelene električne energije. "S tem si na ravni države gradimo pomemben strateški položaj manjše odvisnosti od uvoza električne energije, kar je po terminskem načrtu izvedljivo že do leta 2027." Vodenje projekta prek državnega prostorskega načrta bi to časovnico najverjetneje precej zamaknilo.

V Energija na veter dodajajo še, da je zaradi vse večjega ozaveščanja ljudi o pomenu zelene energije, zaradi možnosti pridobivanja spodbud in sredstev za nadaljnji razvoj turističnih središč, zaradi pridobitve naziva zelena destinacija ipd. sprejemanje vetrnih elektrarn v Evropi in svetu postala stalnica in običajna praksa.