Ustekleničena voda je postal posel, kajti naravna voda postaja vse bolj oporečna. Foto: RTV SLO
Ustekleničena voda je postal posel, kajti naravna voda postaja vse bolj oporečna. Foto: RTV SLO
Krupa je še vedno precej onesnažena, ribe pa vsebujejo veliko PCB-ja. Foto: RTV SLO


V Sloveniji je približno 700 podjetij, ki so veliki onesnaževalci okolja. Med najhujše grešnike sodijo tovarne celuloze, papirja, kemične tovarne, barvila in topila. Njihova prisotnost okolju škoduje na več načinov, pravega spremljanja pa pravzaprav nimamo. Zastrupljena podtalnica je na primer posledica agrokemične industrije, ki je tako močna, da jo lahko primerjamo s farmacevtskim lobijem. Po besedah Antona Komata nosi izvirni greh kemično podprto kmetijstvo.

Kaj lahko naredi vsak posameznik?
Pitno vodo iz vodovoda lahko varčno uporabljamo samo za pitje, medtem ko za druga opravila, ki vključujejo porabo vode, lahko uporabljamo meteorno vodo, ki se zbira v zbiralnikih. Dobro je biti pozoren na kritična območja in še vedno prizadete reke, kot je denimo Krupa, v kateri je še vedno veliko PCB-ja in ker se ta biomagnificira in ni varno jesti nobene hrane s tega območja, sploh pa ne rib.