Izsledki raziskave so strokovnjake osupnili. Richard Betts iz britanskega Met Officea (britanski ekvivalent slovenske agencije Arso), ki je študijo izvedel, je dejal, da je šokiran, saj je raziskava pokazala, da se lahko napovedane spremembe zgodijo že v času življenja trenutno živečih generacij.

Študija je upoštevala projekcije uporabe fosilnih goriv, pri čemer se je naslonila na gibanja, ki smo jim priča v zadnjih dveh dekadah, računalniški model pa je upošteval tudi nova dognanja o tem, kako oceani in gozdovi vsrkavajo ogljikov dioksid.

Vroče bo že v tem življenjskem obdobju
Izsledki, ki so jih predstavili na Oxfordski univerzi, kažejo, da bo do segrevanja prišlo do leta 2070, z možnostjo, da bo sprememba celo za desetletje zgodnejša. "Če se toplogredni izpusti ne bodo kmalu zmanjšali, bomo spremembe občutili še v času naših življenj," je dejal Betts. Napovedane štiri stopinje dejansko pomenijo le povprečno višjo temperaturo, kar pomeni, da bo segrevanje na nekaterih območjih še hujše, pričakovati pa je tudi velike spremembe v količini in razporeditvi padavin.

Vroča, prevroča Afrika
Velike spremembe lahko po napovedih pričakuje Arktika, kjer naj bi se temperatura povišala na 15 stopinj Celzija do konca stoletja. Zahodni in južni deli Afrike bi se lahko segreli za dodatnih 10 stopinj Celzija, ostali predeli pa do sedem stopinj.

Nova študija je veliko bolj črnogleda kot ugotovitve medvladnega panela o podnebnih spremembah iz leta 2007, kjer so napovedali, da se bo temperatura v povprečju povišala od 1,8 do 4 stopinje. Do sprememb je po besedah Bettsa prišlo prav zaradi upoštevanja izgorevanja ogljika pri fosilnih gorivih, česar druge študije niso upoštevale.