Število požarov v obdobju med januarjem in avgustom letos je bilo dvakrat večje kot v istem obdobju lani. Foto: Reuters
Število požarov v obdobju med januarjem in avgustom letos je bilo dvakrat večje kot v istem obdobju lani. Foto: Reuters

Bolivija, Kolumbija, Ekvador, Gvajana, Peru, Surinam in tudi Brazilija so se na vrhu v Kolumbiji ob tem dogovorili, da bodo več denarja namenili za izobraževanje in večjo vlogo staroselskih skupnosti, ki živijo v Amazoniji.

"Zdaj so potrebna dejanja"

"Podpredsedniki in predsedniki držav smo se dogovorili glede mehanizma o našem skupnem dragulju – Amazoniji. Amazonija je naša dediščina, je pod našo suverenostjo, a jo lahko delimo s svetom. Je zaklad, ki ga moramo varovati vsi skupaj," je po srečanju dejal gostitelj, kolumbijski predsednik Ivan Duque. Ob tem je opozoril, da je bilo v preteklih letih izgubljenih več tisoč hektarjev deževnega gozda na račun nezakonitih novih obdelovalnih površin.

Sorodna novica V Amazoniji vsako minuto izgine za nogometno igrišče deževnega gozda

S paktom so se države obvezale za konkretne akcije za varovanje tega pomembnega gozda. "Ničesar več ni treba reči, po podpisu se zdaj zahtevajo dejanja," je dejal ekvadorski predsednik Lenin Moreno. Bolivijski predsednik Evo Morales pa je opozoril, da se morajo ljudje spomniti na "harmoničen odnos z materjo Zemljo".

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro se je srečanja udeležil le prek videopovezave, saj se v domovini pripravlja na operacijo, piše BBC. Pred drugimi predsedniki je ponovno branil svojo okoljsko politiko in državam, kot je Francija, očital, da se vmešavajo v notranje zadeve Brazilije. "Ta pakt je nekaj posebnega. Opazoval nas bo ves svet in nekateri menijo, da nismo sposobno upravljati čudovite amazonske narave. S tem dokumentom dokazujemo, da smo to sposobni in da bomo delali za zaščito in razumen nadaljnji razvoj regije," je po podpisu izjavil brazilski zunanji minister Ernesto Araujo.

Amazonski deževni pragozd se je v zadnjih dneh znašel v središču zanimanja mednarodne javnosti, saj je na tem območju, ki velja za "pljuča planeta", izbruhnilo več kot 80.000 požarov.

V Amazoniji živi več kot milijon staroselskih prebivalcev. Foto: Reuters
V Amazoniji živi več kot milijon staroselskih prebivalcev. Foto: Reuters

Po mnenju okoljevarstvenikov večinoma kmetje zažigajo že posekane površine, da bi pridobili pridelovalno zemljo. V trenutno sušnem obdobju ognjeni zublji zajamejo še nedotaknjene gozdne površine.