V zadnjem času mediji objavljajo vse več opozoril, statističnih podatkov in satelitskih posnetkov, ki dokazujejo, da je krčenje gozdov v Amazoniji ušlo izpod vsakega nadzora. Poglejmo le sveže podatke iz letošnjega julija, ki pravijo, da je samo v omenjenem mesecu v tej ogromni pokrajini izginilo kar 2.254 kvadratnih kilometrov deževnega gozda. Po podatkih brazilskega nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave (INPE) je bilo julija letos v primerjavi z enakim mesecem lani posekanega za 278 odstotkov več gozda, v zadnjih 12 mesecih pa se je izsekavanje tega naravnega bisera povečalo za 40 odstotkov. V Amazoniji leži največji deževni gozd na svetu, 60 odstotkov od tega je znotraj brazilskih meja.

Inštitut INPE se je zaradi teh opozoril že znašel v nemilosti Bolsonara, ki zanika podnebne spremembe, prejšnji teden pa je odstavil tudi predsednika INPE-ja Ricarda Galvaa, ki je po predsednikovih trditvah "služil določenim nevladnim organizacijam". Bolsonaro se je pred dnevi norčeval celo iz francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemške kanclerke Angele Merkel, ki sta ga opozorila na izginjanje gozda. "Očitno še vedno nista ugotovila, da ima Brazilija novo vodstvo. Zdaj ima država novega, cvetočega predsednika," je dejal. Na kritike na račun pretiranega krčenja gozda, kar bi lahko pripeljalo do okoljske katastrofe, odgovarja vedno enako – da je žrtev lažnive mednarodne kampanje, ki temelji na netočnih satelitskih podatkih, ki prikazujejo pretirano izginjanje gozda, piše Guardian.

"Vedeli smo, da v Amazoniji prihaja do vse večjega krčenja gozda. Čakali smo le številke, da nam razkrijejo, ali se je to krčenje povečalo malo, veliko ali je poletelo v nebo," je dejal predstavnik Greenpeacea v Braziliji Romulo Batista, ki je kritičen do predsednikove protiokoljske politike – okoljski agenciji Ibama je na primer močno zmanjšal proračun. "Ko ga človek posluša, se zdi, da prižiga zeleno luč za nezakonito in nekaznovano izsekavanje gozda. To je zelo skrb vzbujajoče," je dejal.

Bolsonaro meni, da je zaščitene preveč zemlje

Bolsonaro je januarja prišel na oblast prav s pomočjo podpore kmetijskega in rudarskega sektorja, ki sta prepričana, da je zaščitene preveč Amazonije in da imajo okoljevarstveniki prevelik vpliv, zato so številni napovedovali, da bo nastrojenost do zaščite okolja zadržal tudi kot predsednik. "Ta neumnost, da okoljski nevladniki vtikajo svoje nosove v notranje zadeve Brazilije, se mora končati!" je robantil in se pritožil, da je "60 odstotkov brazilskega ozemlja neuporabnega zaradi rezervatov staroselcev in drugih okoljskih vprašanj. Ne morete verjeti, kako sem užival v teh pogovorih z Macronom in Merklovo," je dejal. Eden izmed načinov, kako zmanjšati po njegovem mnenju prevelik vpliv okoljske agencije, je bil združitev okoljskega in kmetijskega ministrstva, s katero je agenciji pristrigel krila.

Nemška kanclerka je junija stanje okolja v Braziliji pod vodenjem Bolsonara označila za "dramatično", ob izginjanje dreves v Amazoniji se je obregnil celo papež Frančišek, ki je opozoril na "slepo in uničevalno miselnost" tistih, ki skušajo zaslužiti z deževnim gozdom. "Kar se dogaja v Amazoniji, bo imelo posledice na svetovni ravni," je dejal poglavar Rimskokatoliške cerkve.

Odziv Bolsonara? "Brazilija je devica, ki se je želi dotikati vsak tuji perverznež." Kljub vsem napadom in zanikanjem desničarskega predsednika, ki več kot očitno daje razvoju prednost pred zaščito okolja, INPE trdi, da so njihove številke o krčenju amazonskega gozda 95-odstotno zanesljive.

Namesto gozdov pašniki in njive

Deževni gozd v Braziliji sicer krčijo na dva načina – debla podirajo z buldožerji ali med dva buldožerja napeljejo verigo, ki jih podira. Les nato očistijo in prodajo ali pa zažgejo in s tem naredijo prostor za nove kmetijske površine, predvsem za pašnike za živali in polja soje.

Ponekod se pojavljajo tudi nezakoniti gozdarji, ki si nove poti utirajo s krčenjem podrasti in grmičevja, da dosežejo tista najbolj cenjena drevesa, ki jih nato prodajo na črnem trgu, opisuje novinar BBC-ja, ki si je krčenje gozda ogledal na lastne oči, vladni uradniki pa so si z njim upali govorili le na skrivaj in pod drugim imenom. Ti uradniki so namignili, da so resnične številke o izginjanju gozda morda še večje od tistih, o katerih se govori.

Bolsonarov glavni svetovalec za varnostna vprašanja, general Augusto Heleno Pereira, pa ostaja trdno na strani predsednika. Prejšnji mesec je zatrdil: "Neumnost je, da je Amazonija del svetovne dediščine. Amazonija je brazilska, gre za brazilsko dediščino, zato jo moramo upravljati Brazilci v brazilsko korist." Tako so se, kot kaže, uresničile besede prejšnjega ministra za okolje Edsona Duarteja, ki je ob prihodu Bolsonara na oblast dejal: "Videli boste, deforestacija bo poskočila v trenutku. Bojim sem, da bomo priče pravi zlati mrzlici in tekmi, kdo se bo amazonskega gozda prej polastil."

Malo kazni za prekrške in malo zaplenjenega lesa

Satelitski posnetki kažejo velike spremembe v količini podrtih dreves od januarja letos, ko se je v Brasilio preselil Bolsonaro, izsekavanje gozda pa je prav podivjalo junija in julija, ko so vsako minuto v povprečju posekali hektar gozda. Močno je padlo tudi število izrečenih kazni za okoljske prekrške in količina zaplenjenega lesa. Stopnja deforestacije je najvišja v zadnjem desetletju, saj je bilo med avgustom leta 2017 in julijem lani uničenih 7.900 kvadratnih kilometrov deževnega gozda, kar je območje, veliko za pet Londonov. Največ gozda je v tem obdobju izginilo v zveznih državah Mato Grosso in Pará – 13,7 odstotka v primerjavi z lanskim letom.

Drevesa skladiščijo ogljik

Zakaj je vse to pomembno? V gozdovih, v milijonih in milijonih dreves, se skladiščijo ogromne količine ogljika, ki so se kopičile v več sto, morda več tisoč letih. Vsako leto poleg tega drevesni listi absorbirajo ogromne količine ogljikovega dioksida, ki bi bil sicer izpuščen v ozračje, s tem pa bi še prispeval k dvigu globalne temperature. Po nekaterih izračunih so drevesa v Amazoniji v obdobju med letoma 1980–2010 vsrkala takšno količino ogljikovega dioksida, ki je primerljiva z emisijami toplogrednih plinov večine izmed devetih držav, ki mejijo na ta deževni gozd. Drevesa so zato za okoljsko vzdržnost nujna. Neka študija je pokazala, da bi posaditev tisoč milijard dreves odstranila dve tretjini emisij, ki jih je v ozračje spustil človek s svojimi dejanji. A znanstveniki opozarjajo, da je še pomembneje ohraniti že obstoječe gozdove, posebej v tropskem območju.

Flora in favna v Amazoniji cvetita

Amazonski gozd je poleg tega največja svetovna zakladnica biološke raznolikosti, saj nudi dom kar desetini vseh živalskih in rastlinskih vrst na Zemlji, dodaja BBC. Pa ne le to – v Amazoniji živi tudi milijon pripadnikov različnih staroselskih skupnosti, ki brez dreves ne morejo preživeti. Po brazilskem zakonu iz leta 1965 morajo lastniki zemlje v Amazoniji določen odstotek površine nameniti gozdu.

Vse večja težava postaja tudi porast rudarjenja, tudi nezakonitega. Konec julija je tako v odmaknjen in zaščiten rezervat staroselcev na severu Brazilije vdrlo več deset nezakonitih lovcev na zlato in zabodlo enega izmed vodij skupnosti. Bolsonaro je namreč obljubil, da bo nekatera zaščitena območja odprl za rudarjenje, saj je prepričan, da so območja, na katerih živijo staroselci, "prevelika glede na številčnost ljudi". Pred časom je tudi dejal, da bo poskrbel za boljšo integracijo staroselcev v družbo, in se vprašal o smiselnosti ohranjanja njihovih rezervatov.

To je bil prvi nasilni vdor v kako staroselsko skupnost v zvezno državo Amapa, potem ko so oblasti pred 30 leti jasno označile meje njihovih rezervatov. Nezakonito iskanje zlata se je v Amazoniji v zadnjem času močno razpaslo, rudarji pa s svojo dejavnostjo tudi krčijo gozdove in zastrupljajo reke z živim srebrom.

Kmetje večinoma podpirajo Bolsonarovo politiko, saj njihove organizacije že več desetletij menijo, da je površina zaščitenih območij prevelika, kar državo v razvoju, kar Brazilija je, močno omejuje pri ustvarjanju novih delovnih mest.

Krčenje deževnega gozda se seveda ni začelo šele zdaj, poteka že ves čas, a proces je bil bolj nadzorovan. Po podatkih Reutersa je od leta 1970 izginilo okoli 20 odstotkov amazonskega gozda.

Vrhunec (do letošnjega leta) je krčenje gozdov doseglo leta 2004, ko je vsako leto izginil gozd v velikosti Belgije, nato pa se je stopnja krčenja postopno zniževala in do leta 2007 padla za 75 odstotkov v primerjavi z letom 2004. Prejšnje vlade so izginjanje gozdov zaustavile z višjimi kaznimi za izkoriščanje zaščitene zemlje, na plodna tla so padle tudi mednarodne akcije, ki so opozarjale na pomembnost Amazonije. Leta 2006 so brazilske in nekatere svetovne korporacije podpisale dogovor, da ne bodo prodajale soje, ki je zrasla na zemlji, na kateri je bil prej deževni gozd.