Kot poroča britanski Guardian, gre za napad na zaščito okolja in Amazonije. Ukrep je že povzročil ogorčenje voditeljev domorodnih ljudstev, ki opozarjajo, da odločitev ogroža njihove rezervate. Ti obsegajo okoli 13 odstotkov brazilskega ozemlja. Bolsonarova poteza naj bi pomenila simbolično popuščanje kmetijskim interesom v času, ko je krčenje pragozda spet v vzponu.

Izvršni koordinator združenja staroselskih ljudstev Brazilije (APIB) Dinaman Tuxá je posvaril pred porastom uničenja gozdov in nasilja nad domorodci. "Staroselska ljudstva so zaščitniki in skrbniki okolja," je dejal. Po njegovih besedah čaka Brazilijo "nov proces kolonizacije".

Bolsonaro je pogosto kritiziral brazilske in mednarodne nevladne organizacije, ki jih obtožuje, da "svoj nos vtikajo v Brazilijo". Kot je zapisal na Twitterju, je "več kot 15 odstotkov nacionalnega ozemlja označeno kot zemlja domorodnih ljudstev in quilombov (podeželska naselja, kjer živijo potomci nekdanjih sužnjev)". Tam živi po njegovih besedah "manj kot milijon ljudi, ki so izolirani od resnične Brazilije, izkoriščani in manipulirani od nevladnih organizacij". "Skupaj bomo integrirali te državljane," je še sporočil novi predsednik.

Manj za zdravstvo za staroselsko prebivalce

Obenem je novi zdravstveni minister Luiz Henrique Mandetta napovedal kršenje sredstev za zdravstvo za pripadnike prvotnih ljudstev. "Številke za splošno prebivalstvo so veliko nižje od tistih, ki jih porabimo za zdravstvo avtohtonih prebivalcev," je dejal, pri čemer po poročanju Guardiana ni navedel dodatnih podatkov.

Med lansko predsedniško kampanjo je Bolsonaro obljubljal konec označevanja novih ozemelj za staroselce, zmanjšanje pooblastil okoljevarstvenih agencij in lažje rudarjenje in komercialno ribarjenje v omenjenih rezervatih. Bolsonaro je na kmetijsko ministrstvo prenesel tudi pristojnost nad novimi quilombi.

Po prisegi je nova kmetijska ministrica Tereza Cristina Dias kmetijski sektor branila pred očitki, da je rastel na račun okolja. Medtem je vplivni televangelist in tesen Bolsonarov prijatelj Silas Malafia dejal, da bi morale razvite države, ki so že pred stoletji posekale svoje gozdove, plačati, če želijo, da Brazilija ohrani amazonski pragozd. "Mi naj bi ohranili vse, ker so 'gringoti' (izraz za Američane, op. a.) uničili vse, kar so imeli?" je vprašal.