Nanj sicer letijo očitki o rasizmu, homofobiji in zaničevanju žensk. Med drugim je leta 2010 za TV Câmara dejal: "Če se začne vaš sin vede kot homoseksualec, ga morate udariti in svoje vedenje bo spremenil."

Vodenje ministrstva za ženske, družino in človekove pravice je novi predsednik v skladu s svojimi prepričanji poveril evangeličanski pastorki Damares Alves, ki je ostra nasprotnica pravice do splava in feminizma. Je pa Alvesova kljub svoji močni konservativni drži dala vedeti, da se želi približati skupnosti LGBT.

Na prisego niso bili povabljeni levičarski voditelji

Bolsonaro, 63-letni nekdanji vojaški poveljnik in dolgoletni poslanec, odkrito izraža simpatijo do obdobja vojaške diktature, ki je Braziliji vladala med letoma 1967 in 1985, saj da je ta prinesla mir na ulice. A hkrati zagotavlja, da ne predstavlja grožnje demokraciji, obljublja, da bo "suženj ustave" in da bo vladal z avtoriteto, ne pa avtoritarno.

Brazilija je sicer velika izvoznica, a se še vedno izvija iz zgodovinske recesije, ki je izničila koristi iz obdobja blaginje pred desetletjem. Bolsonaro je zato napovedal niz reform. A ker njegova Socialna liberalna stranka (PSL) nima večine v kongresu, bo moral za njihovo uresničitev zavezništva sklepati z različnimi konservativnimi strankami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Privatizacija, davčna reforma in tuje naložbe

Na položaj ministra za gospodarstvo je imenoval ultra liberalnega Paula Guedesa, čigar naloga bo z reformami predvsem zmanjšati državni dolg, ki je bil oktobra lani 76 odstotkov BDP-ja. To naj bi uresničili s privatizacijami, davčno reformo in spodbujanjem tujih naložb. Eno izmed najbolj problematičnih vprašanj bo pokojninska reforma, za katero je potrebna sprememba ustave.

Rudarski in kmetijski interesi pred okoljskimi

Bolsonarovi načrti so zelo problematični tudi z okoljskega vidika, saj po mnenju znanstvenikov z vsega sveta ogrožajo amazonski pragozd. Bolsonaro je napovedal, da bo pri tem vprašanju na prvo mesto postavil rudarske in kmetijske interese, zaradi česar bo pospešil krčenje tropskega pragozda, ki so "pljuča Zemlje", za pašnike ali njive za sojo.

Po navdih k Trumpu

Bolsonaro vidi vprašanje o zaščiti okolja kot oviro za razvoj gospodarstva, zaradi česar razmišlja tudi o odstopu od pariškega podnebnega dogovora, kar so storile ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa.

V skladu s tem je napovedal umik Brazilije od dogovora ZN-a o migracijah, prav tako bi lahko brazilsko veleposlaništvo v Izraelu preselili v Jeruzalem. Sovražno je nastrojen do nadaljnjega širjenja kitajskih naložb v Braziliji, dal pa je tudi vedeti, da bo njegova vlada storila vse, kar je mogoče "v okviru demokracije", proti socialističnima vladama Kube in Venezuele.

Ogrožanje demokracije

Ameriški strokovnjak za mednarodne odnose in raziskovalec na univerzi v Sao Paulu Ryan Lloyd je opozoril, da Bolsonarova ekipa nima izkušenj v zunanji politiki in bi se morebitne napetosti z Venezuelo lahko sprevrgle v mednarodni incident, kar bi se lahko "zelo, zelo slabo končalo".

Po mnenju Lloyda se tudi zaradi Bolsonarove notranje politike Braziliji napoveduje nevarno obdobje, ki bi lahko ogrozilo demokratične norme. Bolsonaro je napovedal boj proti kriminalu, ki razjeda celotno državo, zaradi česar bo okrepil pristojnosti policije in razrahljal zakonodajo o posedovanju orožja, kar je okrepilo strah pred krepitvijo nasilja v državi, kjer je bilo leta 2017 skoraj 64.000 umorov.

Napovedal je tudi konec korupcije, s katero je "okužena" politika. Na čelo pravosodnega ministrstva je imenoval sodnika Sergia Mora, ki je od leta 2014 vodil največjo protikorupcijsko preiskavo v državi, zaradi katere je za zapahi končal tudi nekdanji levičarski brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva.

A medtem so pristojne vladne službe že sprožile preiskavo očitkov na račun koruptivnosti tesnih sodelavcev Bolsonara, in če bi se v povezavi s tem pojavili dokazi, bi lahko na samega predsednika ali njegovo stranko hitro padel temen madež.