V Šentjerneju so dopoldne namenu predali gensko banko avtohtonega šentjernejskega petelina. Gre za pasmo, ki so jo v lokalnem etnološkem društvu v zadnjih dveh desetletij vzgojili skupaj z najvidnejšimi slovenskimi strokovnjaki s področja perutninarstva. Šentjernejski petelin je prva pasma perutnine, ki se imenuje po petelinu in ne po kokoši.

Petelin je zaščitni znak in simbol občine Šentjernej. Člani kulturnega in etnološkega društva Galus Bartolomej so leta 1999 v sodelovanju z več strokovnimi institucijami začeli razvijati novo pasmo perutnine proste reje, ki bo poimenovana po petelinu.

Križali so petelina pasme new hampshire in kokoši jerebičaste italijanke. Leta 2010 je bil potrjen standard za pasmo šentjernejski petelin. Letos pa so v Šentjerneju oblikovali gensko banko, s katero rejci po vsej Sloveniji in tudi v tujini osvežijo pasemsko jato, pove predsednik društva Galus Bartolomej Stane Bregar: "Namreč piščanci, ki se vsako leto izvalijo, izvalimo jih okrog tisoč, grejo potem po Sloveniji in po svetu."

Rejcev te pasmi je okoli 400, skupaj pa imajo že več kot 6.000 živali, od tega jih je dobra tretjina v občini Šentjernej, največji rejec pa je iz hrvaške Like.

"So pa izredno lepe barve. Vsak, ki preide k nam, je navdušen in pravi, da je to pravi petelin" je za Radio Slovenija povedal ljubiteljski rejec Karol Drnovšek.

Na odprtju genske banke je bil tudi državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Aleš Irgolič: "Genska banka je nov mejnik za biotsko pestrost, predvsem v luči družbene odgovornosti in prizadevanja za nadaljnje možnosti, tudi na področju samooskrbe v Sloveniji."

Stane Bregar meni, da sta kokoš in petelin dobra za peko in juho: "Kokoši so pridne nesnice, nesejo jajca z visoko vsebnostjo holina, ki preprečuje demenco in alzheimerjevo bolezen." Vsak slovenski kurnik bi tako po njegovem mnenju moral imeti šentjernejskega petelina.