Mariborska sežigalnica bo stala na Teznem. Večina zemljišč je odkupljena, zdaj poteka umeščanje v prostor. Podžupan Samo Peter Medved pravi: "Mi smo v prejšnjem mandatu začeli umeščanje v prostor in je letos predvidena tudi javna razgrnitev tega OPPN-ja. Po časovnici je sprejetje OPPN-ja predvideno v prvi polovici prihodnjega leta."

Še vedno ni jasno, kje bo stala ljubljanska sežigalnica, mogoče pa so tri lokacije. Ob Letališki cesti, druga ob Zaloški cesti (ob toplarni) in pa tretja ob RCER-u na Barju. Nagibajo se k zadnji. Tehnični direktor energetike Ljubljana, Marko Agrež pojasnjuje: "Ko se odpadek s tovornjakom pripelje v regijski center, se mehansko, biološko obdela in teoretično te lokacije ne bi več zapustil."

Predlog uredbe predvideva 160.000 ton letne količine za izvajanje javne službe, medtem ko je ta v obstoječi uredbi določena pri 180.000 tonah letno. 40 tisoč bi odpadlo na Celje, 50 tisoč na Maribor, največji delež bi prevzela ljubljanska sežigalnica. Gre za sežig mešanih komunalnih odpadkov, poudarja Marko Agrež: "In tisto, kar je produkt te predelave, lahka frakcija, digestati, morda tudi kosovni odpad, ki se tudi zbira, je predvideno gorivo za bodoče objekte za energijsko izrabo."

Ob tem zdravniki in nevladne organizacije opozarjajo na škodljivost postavitve sežigalnice zlasti v Ljubljani, ker je slabo prevetrena. Marko Agrež odgovarja, da bodo umik uporabe premoga, sodobna tehnologija in visok dimnik, ki bo prebil inverzijske plasti, zgolj pripomogli k izboljšanju zraka v Ljubljani.