"Kakšna je škoda, še ocenjujemo, zagotovo ne bo majhna. Škoda gre v sto tisoče evrov, odvisno od tega, koliko infrastrukture bomo usposobili, ko se bodo kanali posušili," je dejal Golobič in dodal, da je do sedme ure zjutraj vse delovalo, čez dan pa bodo skušali odpraviti posledice.

Bolnišnica trenutno po njegovih besedah deluje relativno normalno. V objektih, v katerih poteka sanacija, pa so paciente prestavili v druge sobe in zgradbe.

Vodja gasilske enote v UKC Ljubljana Sebastjan Šenk pa je povedal, da je bilo največ težav na Polikliniki, DTS-u in ORL-ju. Evakuacije niso bile potrebne.

Rekordni nalivi v Ljubljani in na Goričkem

Kot so zapisali na Arsu, je bil na Sotinskem bregu na Goričkem in v Ljubljani v sredo popoldne oziroma zvečer rekorden naliv. Na Sotinskem bregu je postaja izmerila 58 mm v 30 minutah in 76 mm v 60 minutah. 15-letni rekord je doslej znašal 34 oziroma 37 mm.

Še huje je bilo za Bežigradom – 63 milimetrov v 30 minutah in 94 milimetrov v eni uri. To ni samo postajni rekord, temveč spada tudi med največje izmerjene vrednosti v zgodovini Slovenije. "Za Bežigradom nalive merimo že več kot 70 let in doslej je bil 30-minutni rekord 49 mm (3. 9. 2005), 60-minutni pa 62 mm (11. 8. 1951). Te meritve pa so lahko obremenjene z znatno napako in 27. 8. 1971 je verjetno padlo kakih 20 odstotkov več od uradno izmerjenih 58 mm v 60 minutah," so še zapisali na Arsu. Ob tem so dodali: "Ocenjena povratna doba včerajšnje največje 60-minutne višine padavin na Sotinskem bregu in v Ljubljani (Bežigrad) je nekaj stoletij."

Naliv, ki se zgodi na dvesto, tristo let

Vremenoslovec Blaž Šter je pojasnil, da je bil to izjemen vremenski dogodek. "V Ljubljani smo izmerili izjemen naliv, v eni uri je padlo skoraj 100 litrov dežja na kvadratni meter, kar je tudi nov rekord in ena višjih vrednosti, kar smo jih izmerili v Sloveniji, za takšen naliv. Šlo je izjemno količino padavin, ki jo le redko izmerimo. Takšen dogodek pričakujemo, da se bo zgodil enkrat na dvesto, tristo let," je povedal za TV Slovenija.

Več kot 2700 klicev na številko 112

Samo v regijskem centru Ljubljana so med 20. in 24. uro prejeli več kot 2700 klicev. Meteorne vode so zalile več kot 500 različnih objektov, predvsem kletne in stanovanjske prostore, osnovne šole, gimnazijo, vrtce, industrijske objekte, gledališče, skladišča, dijaški dom in sodišče.

Zalita so bila tudi parkirišča in podvozi, ponekod so bila poplavljena tudi osebna vozila.

Večina podvozov v Ljubljani je bila neprevoznih. Promet je med drugim obstal pred podvozi na Celovški, Dunajski in Šmartinski cesti. Zalilo je tudi podhod Plava laguna in železniško postajo.

Podirala so se drevesa. Poškodovanih v neurju ni bilo.

Zaliti kletni prostori RTV Slovenija

Med sinočnjim močnim neurjem z dežjem v Ljubljani je meteorna voda vdrla tudi v prostore Radia Slovenija in Televizije Slovenija in nastala je ogromna gmotna škoda.

Na Radiu Slovenija je tako voda zalila studie in režije od drugega nadstropja navzdol, delno uničeni in poplavljeni so bili glasbeni studio 13, dva dramska in dva govorna studia, škoda je tudi v predprostoru režije Vala 202 ter v montirnicah S 21 in S 22. Na Televiziji Slovenija je največ škode v arhivih, natančneje v Mediateki, v prostorih prve in druge kleti ter v garderobi v pritličju. Nedelujoča so tudi dvigala v desnem delu stavbe.

Skoraj 400 gasilskih intervencij po Ljubljani

Poklicna gasilska brigada Ljubljana je prvi klic prejela 10 minut pred deveto, nato pa so aktivirali tudi 33 prostovoljnih gasilskih društev, ki so se odzivala na klice prizadetih prebivalcev. Opravili so več kot 390 intervenciji.

Tine Juvan iz ljubljanske poklicne gasilske brigade je pojasnil, da je bilo nekaj intervencij tudi na vitalno pomembnih objektih, kot so osnovne šole, študentski in dijaški domovi, pa tudi v uradu predsednika republike in v državnem zboru. Bilo je tudi nekaj reševanj vozil iz podvozov, večinoma pa so črpali vodo iz objektov.

"Šlo je za enormne količine vode, številka 112 ni mogla sprejeti vseh klicev," je dejal. Podobno se je, kot je povedal, zgodilo pred leti v primeru žleda, sicer pa je bil včerajšnji naliv enormen dogodek, kar zadeva dež.

Zalite so bile številne ceste in podvozi, saj ni mogoče odvajati takšne količine vode. "Nobena infrastruktura tega ne omogoča in je ni na svetu, ki bi omogočala, da bi odvedla takšne količine vode," je poudaril. "Nikjer ni bilo evakuacije večjega števila ljudi, bile pa so posamične," je še pojasnil.

Voda vdrla skozi streho Drame

Vdor vode je prekinil gledališko predstavo v dotrajani stavbi ljubljanske Drame. Ravnatelj Igor Samobor je dejal: "Voda je vdrla skozi streho in v kleti. Električna napeljava na odru je bila namočena, zaradi varnosti ljudi in igralcev smo morali vse ugasniti in zapustiti hišo. Zdaj bomo pregledali, kaj lahko sami odpravimo. Verjetno bomo morali odpovedati predstave do naslednjega tedna." Bojijo se celo, da se bo stavba sesula sama vase.

Še vedno zaprt prehitevalni pas med Celovško in Saveljsko cesto

Močno neurje je povzročilo tudi poškodbe na ljubljanski obvoznici. Kot so sporočili iz Družbe za avtoceste (Dars), je zaradi velikih količin vode poškodovano cestišče na severnem delu ljubljanske obvoznice med Celovško in Saveljsko cesto proti Zadobrovi oziroma Štajerski. Tam je zato zaprt vozni pas, promet na delu ceste v dolžini 300 metrov pa poteka le po prehitevalnem pasu. Kot so še zapisali pri Darsu, trenutno potekajo ogledi na terenu, pripravljajo oceno škode in sanacijske ukrepe, ki jih bodo izvedli v najkrajšem možnem času.

Huda ura tudi v Pomurju in na Štajerskem

Med sredino popoldansko nevihto v Pomurju je na Goričkem padlo kar 93 litrov dežja na kvadratni meter, voda je ob številnih cestah in kleteh zalila tudi dve osnovni šoli, v številnih krajih so morali posredovati gasilci. Agencija za okolje (Arso) pa je na Sotinskem bregu na Goričkem prepoznala rekorden naliv.

Merilna postaja je izmerila 58 milimetrov v 30 minutah in 76 milimetrov v 60 minutah. 15-letni rekord je bil doslej 34 oziroma 37 milimetrov. Ocenjena povratna doba sredine največje 60-minutne višine padavin na obeh mestih je nekaj stoletij.

Večje škode v Pomurju ni bilo

Med včerajšnjimi nalivi in močnim vetrom so imeli polne roke dela z izčrpavanjem vode iz kleti stanovanjskih in drugih objektov tudi pomurski gasilci. K sreči ni bilo nič hujšega, je iz Pomurja poročala novinarka Radia Slovenija Lidija Kosi.

Gasilci so sinoči v več pomurskih občinah pomagali ljudem črpati vodo iz zalitih kleti in drugih zgradb, tudi lendavske in puconske osnovne šole. Največ, kar 16 zalitih objektov, so našteli v Ljutomeru, sicer pa so zavarovali še nekaj poškodovanih streh in odstranili podrta drevesa.

"Od 18. ure do polnoči smo prejeli 110 klicev, gasilci so morali posredovati na 40 krajih, kjer so črpali vodo. V intervencijah je sodelovalo 20 gasilskih enot," je za Radio Slovenija povedal vodja Regijskega centra za obveščanje v Murski Soboti Primož Senčar.

Težave tudi na Celjskem

V Celju se je na železniško progo Celje–Žalec podrlo drevo. Vzdrževalci Slovenskih železnic so drevo odstranili s tirov. Poplavilo pa je prostore gasilskega doma Prostovoljnega gasilskega društva Ostrožno v Celju. Tudi občino Laško je v sredo zvečer zajelo neurje z močnim dežjem in vetrom. Podrlo se je nekaj dreves čez cesto, poplavljena je bila ena hiša in poškodovana lokalna cesta. Poplavljena sta bila tudi lokalna cesta v Rifengozdu in podvoz v Laškem pri pivovarni. Posredovali so laški prostovoljni gasilci.

Kolikšna je škoda na terenu, bodo pristojne službe ocenile danes. Razmere se počasi umirjajo, popoldne bo dež povsod ponehal. Meteorologi za danes napovedujejo suho in sončno vreme.