Konvencija o varstvu Alp, podpisana leta 1991 v Salzburgu, je namreč mednarodni sporazum, ki si prizadeva za celovit trajnostni razvoj in zaščito naravnih in kulturnih vrednot alpskega območja v državah Avstrije, Francije, Italije, Monako, Nemčije, Lichtensteina, Slovenije, Švice in Evropske skupnosti.

Na ministrstvu za okolje in prostor so za MMC še pojasnili, da konvencija usklajuje različne gospodarske ukrepe z naravovarstvenimi in okolijskimi zahtevami, kar je zapisano v Okvirni konvenciji ter vsebinsko usmerjenih protokolih za najpomembnejše družbene in gospodarske dejavnosti. Bila je prvi poskus nekega gorskega območja, da bi svoj razvoj postavila v okvir bolj kompleksne pogodbe. Po njenem vzoru je nastala tudi Karpatska konvencija.

Izdelanih osem protokolov, v pričakovanju še štirje
Trenutno je tako izdelanih osem protokolov, in sicer za hribovsko kmetijstvo, turizem, urejanje prostora in trajnostni razvoj, promet, varstvo narave in krajine, gorski gozd, varstvo tal in energija. Obstaja tudi dodaten protokol o reževanju sporov. Konvencija določa še protokole za ohranjanje čistega zraka, ravnanje z odpadki, za ohranjanje voda ter prebivalstvo in kultura.

Slovenija že tretjič na čelu konvencije
Slovenija je mednarodni sporazum podpisala leta 1992, ratificirala tri leta pozneje, konec leta 2003 pa je ratificirala še vse do zdaj podpisane protokole. Območje Alpske konvencije v Sloveniji obsega tretjino države, vanjo pa je vključenih 60 občin, od teh 43 v celoti, preostale pa delno.

Slovenija, ki je konvenciji predsedovala že v letih 1995-1996 in 1997-1998, bo tokrat pozornost posvetila podnebnim spremembam, prav tako pa bo vodila dejavnosti za izvajanje konvencije na regionalni in lokalni ravni na območju Alp ter se na tak način trudila povečati učinkovitost konvencije s konkretnim sodelovanjem z lokalnim prebivalstvom.

Alpe največji enotni naravni prostor Evrope
Alpe so največji enotni naravni prostor Evrope, ki v krogu 1.100 kilometrov in na površini 190.959 kvadratnih kilometrov daje življenjski prostor 13.000 rastlinskim in 30.000 živalskim vrstam, prav tako pa tudi skoraj 14 milijonom prebivalcem, so pa tudi vsakoletni počitniški in izletniški cilj za sto milijonov obiskovalcev. Prav zaradi naštetega ter zaradi podnebnih in naravnih posebnosti in skrajnosti so Alpe posebno občutljiv in ogrožen ekosistem, so še pojasnili na okolijskem ministrstvu.

B. K.