Študija, ki jo je objavila Evropska komisija, razkriva velike razlike med evropskimi državami na področju komunalnih odpadkov in ravnanja z njimi. Najuspešnejše države članice so Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Nizozemska in Švedska, ki imajo obsežne sisteme zbiranja odpadkov in odlagajo na odlagališča manj kot pet odstotkov svojih odpadkov.

Povsem drugačen položaj je v nekaterih novih članicah EU-ja - Bolgariji, Romuniji, na Cipru, Češkem, v Estoniji, Litvi, Latviji, na Malti, Poljskem, Slovaškem, v Romuniji - ter v Grčiji in Italiji. Med številnimi pomanjkljivostmi v omenjenih državah so slabe ali neobstoječe politike preprečevanja nastajanja odpadkov, pomanjkanje spodbude za preusmeritev odpadkov stran od odlagališč in nezadostna infrastruktura za odpadke.

Študija razvršča 27 držav članic po različnih merilih, kot so denimo skupna količina recikliranih odpadkov, določanje cen za odstranjevanje odpadkov in kršitve evropske zakonodaje. Slovenija pa se uvršča v sredino obeh skupin držav.

Evropska komisija namerava na podlagi študije, ki sicer še poteka, državam članicam pomagati pri izboljševanju ravnanja z odpadki. Za deset najmanj uspešnih držav pa pripravlja tudi posebne načrte.
G. C.